Na Malti se približuje razplet odmevnega sojenja zaradi umora 42-letnega Lassane Cisseja, očeta dveh otrok, ki je bil leta 2019 ustreljen med hojo domov. Za njegovo smrt je obtožen nekdanji vojak Lorin Scicluna, ki vztraja, da ni streljal in da je za napad odgovoren njegov nekdanji prijatelj ter soobtoženi Francesco Fenech. Tožilstvo je v petek, 30. oktobra, porotnikom predstavilo sklepne argumente in opozorilo na domnevna protislovja v Sciclunovih izjavah. Posebej je izpostavilo odstranjene registrske tablice, njegovo lastništvo orožja in nenavadno časovnico vožnje na kraju zločina.
Na malteškem sodišču se zaključuje postopek, ki je zaradi domnevnega rasističnega motiva že več let predmet velike javne pozornosti. Lorin Scicluna, nekdanji pripadnik malteških oboroženih sil, je obtožen umora Lassane Cisseja in poskusov umora drugih oseb. Cisse, državljan Slonokoščene obale, je bil ubit 6. aprila 2019 v kraju Birżebbuġa, ko se je vračal domov po ogledu nogometne tekme.
V istem strelskem napadu sta bila ranjena še dva moška, Mohammed Jallow in Ibrahim Bah. Scicluna je obtožen tudi v povezavi z ločenim predhodnim incidentom, pri katerem je bil poškodovan še en moški. Tožilstvo meni, da so bila dejanja povezana z rasnim sovraštvom, obramba pa obtoženčevo odgovornost za streljanje zavrača.
V petek so porotniki poslušali nadaljevanje sklepnih besed tožilstva, ki je poskušalo pokazati, da Sciclunova razlaga dogodkov ni skladna z drugimi dokazi. O najnovejšem dogajanju so poročali Times of Malta, MaltaToday in The Malta Independent.
Obtoženi trdi, da je streljal njegov prijatelj
Scicluna je med sojenjem povedal, da je bil usodnega večera za volanom avtomobila Toyota Starlet, ob njem pa je sedel Francesco Fenech. Po njegovi različici dogodkov naj bi se odpravila na vožnjo, med katero sta nameravala streljati na mačke, Fenech pa naj bi nenadoma začel streljati na mimoidoče.
Obtoženi vztraja, da za namero svojega sopotnika ni vedel in da je bil nad napadom presenečen. Trdi tudi, da mu je Fenech zagrozil z orožjem, ko ga je poskušal ustaviti. Med pričanjem je postal čustven in zanikal, da bi sodeloval pri načrtovanju umora.
Tožilstvo njegovi razlagi nasprotuje. Opozarja, da je Scicluna med preiskavo in sojenjem večkrat spremenil svoje izjave ter da nekaterih pomembnih podrobnosti ni navedel med prvimi policijskimi zaslišanji.
Fenechu bodo sodili ločeno, zato na sedanjem sojenju ne odloča porota o njegovi krivdi. Njegova domnevna vloga ostaja pomemben del Sciclunove obrambe, vendar jo morajo porotniki presojati v povezavi z drugimi dokazi.
Zakaj sta z avtomobila odstranila registrske tablice?
Ena od osrednjih okoliščin, na katero opozarja tožilstvo, je odstranitev registrskih tablic z avtomobila. Po navedbah malteških medijev je Scicluna potrdil, da sta bila s Fenechem tistega večera v vozilu brez registrskih oznak, pri sebi pa nista imela mobilnih telefonov.
Tožilstvo meni, da takšno ravnanje kaže na poskus preprečevanja identifikacije in sledenja. Sciclunovo razlago, da sta se odpravila streljat na živali, je zato označilo za neverodostojno. Obramba vztraja, da te okoliščine same po sebi ne dokazujejo njegovega sodelovanja pri umoru.
Pomemben del dokaznega gradiva predstavljajo tudi posnetki varnostnih kamer, ki prikazujejo gibanje vozila in žrtve pred streljanjem. Po petkovih navedbah tožilke Abigail Caruana Vella je Cisse med dvema lokacijama hodil pet minut in devet sekund, Sciclunovo vozilo pa je za primerljivo razdaljo potrebovalo približno štiri minute.
Tožilstvo je porotnike pozvalo, naj razmislijo, zakaj je vožnja trajala toliko časa in ali se časovnica ujema z obtoženčevo razlago. Posnetki sami ne dajejo odgovora na vsa vprašanja, predstavljajo pa enega od dokazov, ki jih mora porota presoditi skupaj z drugimi okoliščinami.
Orožje in avtomobil sta bila njegova
V petkovih sklepnih besedah je tožilstvo posebej poudarilo, da sta bila avtomobil in orožje povezana s Scicluno. Po njegovih predhodnih izjavah je bil lastnik vozila in strelnega orožja, usodnega večera pa je avtomobil tudi vozil.
Tožilka je opozorila, da ni nujno, da bi porotniki za ugotovitev kazenske odgovornosti morali zanesljivo ugotoviti, kateri od obeh moških je fizično pritisnil na sprožilec. Po njenem pravnem argumentu bi bilo mogoče obtoženca spoznati za odgovornega tudi kot sostorilca oziroma udeleženca kaznivega dejanja, če bi dokazi pokazali, da je vedel za namero in pri dejanju zavestno sodeloval.
Takšno stališče je pomembno, ker obramba vztraja, da je streljal izključno Fenech. Tožilstvo pa opozarja, da sama trditev o drugem strelcu še ne izključuje morebitne odgovornosti voznika.
Porota bo morala presoditi, ali so zakonski pogoji za takšno odgovornost dejansko dokazani. Dokazno breme je na tožilstvu, obtoženi pa do morebitne pravnomočne obsodbe velja za nedolžnega.
Obramba opozarja na pomanjkljivosti dokazov
Sciclunov zagovornik Edward Gatt je v sklepnih besedah zavrnil očitke tožilstva in porotnike pozval, naj njegove stranke ne obsodijo na podlagi domnev ali nepopolnih dokazov. Po njegovem mnenju je bil Scicluna sam zaveden s strani Fenecha, pozneje pa se je znašel v dolgotrajnem kazenskem postopku, ki mu je močno zaznamoval življenje.
Obramba opozarja tudi na vprašanja v zvezi s forenzičnimi dokazi, zlasti na odsotnost uporabnih prstnih odtisov na orožju. Tožilstvo je odgovorilo, da je treba upoštevati čas, ki je pretekel do preiskave orožja, in da odsotnost določenega dokaza ne pomeni samodejno, da obtoženi ni sodeloval pri dejanju.
Gatt je porotnike pozval, naj presodijo celotno dokazno gradivo in upoštevajo možnost, da je njegov klient nedolžen. Poudaril je, da mora sodišče zagotoviti pravico žrtvam, vendar ne za ceno obsodbe osebe, katere krivda ni dokazana.
Gre za dve nasprotujoči si razlagi istega dogodka, o katerih bo odločala porota. Njena naloga ni zgolj presoja verodostojnosti posameznih izjav, temveč ugotavljanje, ali dokazi kot celota zadoščajo za obsodbo onkraj razumnega dvoma.
Tožilstvo vztraja pri rasističnem motivu
Primer je na Malti odmeval tudi zaradi domnevnega rasističnega ozadja. Lassane Cisse je bil temnopolt priseljenec iz Slonokoščene obale, ki je na Malti živel in delal. Njegova smrt je sprožila razprave o rasizmu, nasilju nad migranti in odgovornosti institucij za zaščito ranljivih skupin.
Tožilstvo trdi, da napad ni bil naključen in da sta obtožena izbirala žrtve zaradi njihove barve kože. Pri tem se sklicuje na okoliščine streljanja, predhodne izjave in domnevno vedenje obeh moških do migrantov.
Scicluna je med pričanjem priznal, da je v preteklosti skupaj z drugimi namenoma provociral migrante, vendar je zanikal, da bi želel kogarkoli ubiti ali huje poškodovati. Tožilstvo meni, da so takšna ravnanja pomembna za razumevanje domnevnega motiva, obramba pa nasprotuje sklepu, da dokazujejo njegovo krivdo za streljanje.
V petek je tožilstvo porotnike spomnilo tudi na osebno razsežnost tragedije. Cisse je bil oče dveh otrok, ki se je usodnega večera vračal domov. Tožilstvo je poudarilo, da njegovo življenje ni bilo nič manj vredno zaradi njegovega porekla ali barve kože.
Porota pred zahtevno odločitvijo
Po zaključku sklepnih besed bo morala porota presoditi obsežno dokazno gradivo, ki vključuje pričanja, posnetke varnostnih kamer, forenzične ugotovitve in izjave obtoženega.
Pri tem ostajajo odprta ključna vprašanja: kdo je streljal, kaj je Scicluna vedel pred napadom in ali je pri dejanju zavestno sodeloval. Tožilstvo meni, da dokazi kažejo na njegovo odgovornost, obramba pa vztraja, da je bil zgolj voznik, ki ni poznal namer svojega sopotnika.
Primer bo pomemben tudi za malteško javnost, saj se nanaša na nasilje, pri katerem naj bi bile žrtve izbrane zaradi njihovega porekla. Toda morebitna obsodba mora temeljiti na dokazih in zakonskih merilih, ne na javnem pritisku ali odmevnosti primera.
Petkove sklepne besede so postopek pripeljale v odločilno fazo, vendar sodba ob objavi teh informacij še ni bila potrjena. Do razpleta ostaja osrednje vprašanje, ali bo tožilstvu uspelo dokazati Sciclunovo odgovornost za umor in druga očitana kazniva dejanja.
