Nigerijske zdravstvene oblasti so v nedeljo, 1. novembra, sporočile rezultate laboratorijskih preiskav dveh oseb, pri katerih so zdravniki posumili na okužbo z ebolo. Obe sta bili zaradi simptomov, značilnih za to nevarno virusno bolezen, izolirani v severovzhodni zvezni državi Adamawa. Po dveh krogih testiranja so bili izvidi negativni. Nigerija tako za zdaj ostaja pri enem potrjenem primeru ebole, ki so ga odkrili oktobra. Kljub temu zdravstvene službe ostajajo v pripravljenosti, saj se v osrednji Afriki nadaljuje obsežen izbruh bolezni, ki je v Demokratični republiki Kongo zahteval že skoraj 5.000 življenj.
Novica o dveh novih sumih okužbe je v Nigeriji sprožila zaskrbljenost, saj je država šele pred kratkim potrdila prvi primer ebole po več kot desetletju. V soboto je nigerijski center za nadzor in preprečevanje bolezni NCDC sporočil, da v zvezni državi Adamawa preiskujejo dva domnevna primera, pri katerih so se pojavili simptomi, skladni z okužbo z virusom ebole.
Obe osebi so nemudoma izolirali, zdravstveni delavci pa so začeli ugotavljati, s kom sta bili v stiku. Vzorci so bili poslani na laboratorijsko testiranje, ki je danes prineslo pomembno olajšanje: okužba z ebolo ni bila potrjena pri nobeni od njiju.
Dva suma okužbe v mestu Yola, oba testa negativna
Po navedbah NCDC so zdravstvene službe v zvezni državi Adamawa opozorilo o dveh sumljivih primerih prejele v zgodnjih jutranjih urah 30. oktobra. Osebi sta kazali simptome, zaradi katerih so zdravniki ocenili, da je treba preveriti možnost okužbe z ebolo.
Zdravstvene oblasti so takoj uvedle preventivne ukrepe, vključno z izolacijo obeh oseb, laboratorijskim testiranjem in preverjanjem njunih stikov. Takšen postopek je posebej pomemben pri boleznih, ki se lahko hitro širijo med ljudmi ob neposrednem stiku s telesnimi tekočinami okuženega posameznika.
Generalni direktor nigerijskega centra za nadzor bolezni Jide Idris je danes potrdil, da so bili vzorci po dveh krogih testiranja negativni. V zvezni državi Adamawa tako ni nobenega laboratorijsko potrjenega primera ebole.
Oblasti so prebivalce pozvale, naj ostanejo mirni in naj ne širijo nepreverjenih informacij. Obenem so poudarile, da se epidemiološko spremljanje nadaljuje, saj morajo zdravstvene službe vsako morebitno okužbo pravočasno prepoznati.
Prvi primer ebole po več kot desetletju
Nigerija je 20. oktobra potrdila prvi primer ebole po več kot desetletju. Okužbo so odkrili pri 42-letni Švicarki, ki je pred prihodom v nigerijsko prestolnico Abuja potovala po Ugandi. Simptomi so se pri njej pojavili 7. oktobra, štiri dni po prihodu v Nigerijo, zdravniško pomoč pa je poiskala 11. oktobra.
Laboratorijske preiskave so pozneje potrdile okužbo z virusom ebole vrste Bundibugyo, ki je odgovoren tudi za sedanji izbruh v Demokratični republiki Kongo. Žensko so zdravili v izolaciji, nigerijske zdravstvene oblasti pa so takoj začele iskati osebe, ki bi bile lahko izpostavljene okužbi.
Med osebami, ki so jih zdravstveni delavci spremljali, so bili zdravstveni delavci, negovalci, zaposleni v gospodinjstvu in drugi posamezniki, ki so bili v stiku z bolnico. Število evidentiranih stikov se je postopoma povečevalo, saj so epidemiologi preverjali njeno gibanje in morebitno izpostavljenost drugih ljudi.
Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni ECDC je bilo do 29. oktobra identificiranih 62 oseb, ki so bile v stiku s potrjeno bolnico in so bile vključene v epidemiološko spremljanje.
Bolnico in njenega moža prepeljali v Švico
Potrjeno okuženo žensko so 26. oktobra z medicinskim prevozom premestili iz Nigerije v Švico, kjer zdravljenje nadaljuje v Univerzitetni bolnišnici v Ženevi. Skupaj z njo je odpotoval tudi njen mož, pri katerem niso zaznali simptomov bolezni, vendar ga zaradi možne izpostavljenosti spremljajo zdravstvene službe.
Švicarske oblasti so ob prihodu obeh oseb uvedle ustrezne zaščitne ukrepe. Bolnica je ostala v specializirani zdravstveni oskrbi, njen mož pa pod zdravstvenim nadzorom.
Nigerijske oblasti so po premestitvi bolnice poudarile, da to ne pomeni uradnega konca nevarnosti. Svetovna zdravstvena organizacija je posebej opozorila, da Nigerija še ni razglašena za državo brez ebole, čeprav na njenem ozemlju trenutno ni potrjenega aktivnega primera.
Za uradno razglasitev konca izbruha je treba izpolniti epidemiološka merila, ki vključujejo določeno obdobje brez novih primerov okužbe. Nigerijski minister za zdravje Muhammad Ali Pate je ocenil, da bi država ob odsotnosti novih primerov lahko dosegla pogoje za razglasitev konca izbruha v začetku decembra.
V Kongu skoraj 5.000 mrtvih, okužbe tudi v drugih državah
Medtem ko sta bila zadnja suma v Nigeriji ovržena, je stanje v Demokratični republiki Kongo bistveno resnejše. Po podatkih ameriškega centra za nadzor in preprečevanje bolezni CDC je bilo do 28. oktobra v državi potrjenih 10.274 okužb z ebolo, umrlo pa je 4.992 ljudi.
Izbruh, ki se je začel maja letos, je prizadel več provinc na vzhodu in severu države. Med najbolj prizadetimi območji so Ituri, Severni Kivu, Južni Kivu in Tshopo, kjer zdravstvene službe beležijo nadaljnje prenose okužb.
Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da je obvladovanje bolezni oteženo zaradi omejenega dostopa do zdravstvenih storitev, težav pri zgodnjem odkrivanju primerov in velikega števila ljudi, ki umrejo zunaj zdravstvenih ustanov. Prav takšni primeri lahko povečajo tveganje za nadaljnje širjenje okužb, saj zdravstvene službe težje pravočasno prepoznajo in spremljajo vse izpostavljene posameznike.
Okužbe so bile zabeležene tudi zunaj Demokratične republike Kongo. V Keniji je bilo do konca oktobra potrjenih devet primerov, med katerimi sta dve osebi umrli. V Ugandi so v letošnjem letu prav tako obravnavali okužbe, povezane z izbruhom, medtem ko je nigerijski primer povezan s potovanjem iz Ugande.
Za to različico ebole še ni odobrenega cepiva
Sedanji izbruh povzroča virus Bundibugyo, ena od vrst virusov, ki lahko pri ljudeh povzročijo ebolo. Za razliko od virusa Zaire, proti kateremu obstajajo odobrena cepiva in določena specifična zdravljenja, za okužbo z virusom Bundibugyo trenutno ni odobrenega cepiva ali posebnega protivirusnega zdravljenja z dokazano učinkovitostjo.
Zdravljenje zato temelji predvsem na podpornih ukrepih, med katerimi so nadomeščanje tekočin, vzdrževanje ravnovesja elektrolitov, zdravljenje zapletov in intenzivno spremljanje bolnikovega stanja. Zgodnje odkrivanje bolezni in pravočasna zdravstvena oskrba lahko pomembno izboljšata možnosti preživetja.
Ebola se prenaša predvsem z neposrednim stikom s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami okužene osebe oziroma s predmeti, ki so z njimi onesnaženi. Okužba se lahko prenese tudi ob stiku s telesom umrlega zaradi ebole, zato je varno ravnanje ob pogrebih eden pomembnih ukrepov za omejevanje izbruhov.
Bolezen se lahko začne z vročino, izrazito utrujenostjo, glavobolom, bolečinami v mišicah in vnetim grlom. Pozneje se lahko pojavijo bruhanje, driska, bolečine v trebuhu in pri nekaterih bolnikih krvavitve. Ti simptomi niso značilni samo za ebolo, zato je za potrditev bolezni nujno laboratorijsko testiranje.
Kakšna je nevarnost za Evropo?
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni ECDC je v oceni z dne 30. oktobra navedel, da je tveganje okužbe za prebivalce Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora zelo nizko. Možnost vnosa posameznega primera obstaja zaradi mednarodnih potovanj, vendar je tveganje nadaljnjega prenosa v evropskem prostoru po trenutnih ocenah majhno.
Evropske zdravstvene ustanove imajo vzpostavljene postopke za prepoznavanje in izolacijo morebitnih bolnikov, laboratorijsko diagnostiko ter zaščito zdravstvenega osebja. Pomembno je tudi sodelovanje med državami pri spremljanju oseb, ki so bile v stiku z okuženimi.
ECDC je konec oktobra v Nigerijo napotil tri strokovnjake, ki sodelujejo pri svetovanju in tehnični podpori pri epidemiološkem spremljanju, iskanju stikov ter pripravi zdravstvenega odziva.
Za prebivalce Slovenije trenutni podatki ne kažejo neposredne povečane nevarnosti, vendar evropske zdravstvene institucije razmere v Afriki še naprej spremljajo.
Nigerija ostaja previdna, izbruh v Afriki še ni pod nadzorom
Negativni rezultati dveh novih sumljivih primerov so za Nigerijo spodbudna novica. Zdravstvene oblasti so s hitro izolacijo, preverjanjem stikov in laboratorijskim testiranjem preprečile, da bi se nepreverjene informacije o morebitnem širjenju bolezni predstavljale kot potrjena dejstva.
Vendar je širša epidemiološka slika še vedno resna. Izbruh v Demokratični republiki Kongo se nadaljuje, zdravstvene ustanove pa se soočajo z velikim številom bolnikov, visokim deležem smrtnih primerov in težavami pri obvladovanju prenosa virusa.
Nigerija ima tako po današnjih rezultatih še vedno en sam potrjen primer ebole, novih okužb pa niso dokazali. Toda skoraj 5.000 smrtnih žrtev v Kongu opozarja, da bolezen ostaja ena najnevarnejših nalezljivih groženj na prizadetih območjih Afrike, kjer bodo za omejitev izbruha odločilni hitro odkrivanje okužb, učinkovito spremljanje stikov in dostop do zdravstvene oskrbe.
Spletno uredništvo
