V belokranjskih vinogradih je trgatev v polnem teku, letošnja vinska zgodba pa ima dva zelo različna obraza. Dolgo, vroče in suho obdobje je poskrbelo za zdravo grozdje in dobro dozorelost, zaradi pomanjkanja vode pa so jagode marsikje ostale manjše, količina pridelka pa je opazno nižja. Na nekaterih legah in pri posameznih vinogradnikih naj bi bil pridelek celo do polovice manjši od običajnega. V kleteh zato pričakujejo kakovostno leto, toda sodov z letošnjim vinom ne bo povsod mogoče napolniti toliko kot v obilnejših letinah.
September je v Beli krajini tradicionalno čas, ko se velik del dogajanja preseli med vinograde in vinske kleti. Letos so škarje v roke vzeli nekoliko prej kot v nekaterih hladnejših sezonah, saj so visoke poletne temperature in veliko sončnih dni pospešili dozorevanje grozdja. Toda vreme, ki je bilo dobro za kopičenje sladkorjev in je omejevalo razvoj nekaterih bolezni vinske trte, je imelo tudi drugo plat – dolgotrajno pomanjkanje padavin je predvsem na lažjih in bolj izpostavljenih tleh pustilo vidne posledice.
Prav zato letošnje letine ni mogoče ocenjevati samo po količini pobranega grozdja. Vinogradniki in vinarji opozarjajo, da je treba ločiti med količino in kakovostjo. Grozdja je lahko manj, hkrati pa so zdrave in primerno dozorele jagode dobra osnova za kakovostno vino. Koliko bo leto 2026 na koncu zapisano med dobre vinske letnike, bo dokončno pokazalo šele delo v kleteh.
Suša zmanjšala jagode in količino mošta
V vinogradu je voda odločilna predvsem v obdobju, ko se razvijajo grozdi in povečujejo jagode. Če je je v tleh premalo, trta del svoje energije usmeri v preživetje, jagode pa lahko ostanejo manjše. To neposredno pomeni manjšo maso grozdja in posledično manj mošta, tudi če so grozdi na prvi pogled zdravi.
Takšne razmere so bile letos izrazite tudi v Beli krajini. Posledice niso povsod enake, saj je veliko odvisno od sorte, lege, starosti trt, vrste tal in tega, koliko vode lahko tla zadržijo. Na bolj sušnih in izpostavljenih legah je bil izpad precej večji kot tam, kjer imajo trte globlje korenine in boljše pogoje za dostop do vlage.
Zato tudi podatka o do polovice manjšem pridelku ni mogoče posplošiti na celotno belokranjsko vinorodno območje. Gre za izgube, ki jih beležijo na posameznih vinogradih, medtem ko je drugod zmanjšanje manj izrazito. Skupni imenovalec pa je, da obilne letine letos marsikje ne pričakujejo.
Manj grozdja še ne pomeni slabšega vina
Kar je bilo slabo za količino, pa ni nujno slabo za kakovost. Suho vreme ima pri grozdju tudi prednosti. Ob manj padavinah je praviloma manj pogojev za razvoj sive plesni in drugih bolezni, zaradi katerih lahko v deževnih letih vinarji izgubijo del pridelka tik pred trgatvijo. Če trta suše ne doživi v tako ekstremni obliki, da se dozorevanje ustavi, lahko veliko sonca pripomore k dobri sladkorni stopnji in fenolni zrelosti.
Pri rdečih sortah imajo manjše jagode še eno zanimivo lastnost: razmerje med kožico in sokom je večje. Prav v kožici so številne barvne, aromatične in taninske snovi, ki so pomembne pri pridelavi rdečih vin. Manjša količina pridelka lahko zato v določenih okoliščinah pomeni bolj koncentrirano surovino, vendar je rezultat vedno odvisen od sorte, trenutka trgatve in poznejšega dela v kleti.
Za vinarje je zato letos še posebej pomembna odločitev, kdaj posamezno sorto potrgati. Zgolj visoka vsebnost sladkorja namreč še ni zagotovilo za uravnoteženo vino. Spremljati je treba tudi kisline, aromatsko zrelost in zdravstveno stanje grozdja, zato se lahko trgatev tudi znotraj istega vinograda pri različnih sortah začne ob različnih dnevih.
Bela krajina brez trgatve skoraj ne more v jesen
Vinogradništvo ima v Beli krajini precej večjo vlogo kot samo kmetijsko. Črnomaljski in metliški konec sta tesno povezana z vinsko tradicijo, med najbolj prepoznavnimi posebnostmi območja pa je metliška črnina, ki ima zaščiteno označbo porekla in je tradicionalno pridelana kot zvrst več rdečih sort.
Pomemben del identitete predstavlja tudi belokranjec PTP, zato uspešnost posamezne trgatve ne zadeva samo večjih vinskih kleti. Od nje so odvisni številni manjši vinogradniki, družinske kmetije, turistične zidanice in ponudniki, pri katerih je vino sestavni del lokalne kulinarične in turistične ponudbe.
Prav manjši pridelovalci lahko količinski izpad občutijo še posebej močno. Stroški obdelave vinograda namreč zaradi manjšega števila kilogramov grozdja ne izginejo. Trto je bilo treba vse leto obrezovati, varovati, kositi in opraviti druga dela, ob trgatvi pa pridejo še stroški pobiranja in predelave. Če je končnega proizvoda manj, se isti ali celo višji stroški razporedijo na manjšo količino vina.
Bo zaradi manjše letine vino dražje?
Ob podatkih o manjšem pridelku se hitro pojavi vprašanje, ali bodo zaradi tega višje tudi cene vina. Samo iz letošnjega količinskega izpada tega še ni mogoče napovedati. Cena steklenice namreč ni odvisna zgolj od ene trgatve, ampak tudi od zalog prejšnjih letnikov, sorte in kakovostnega razreda vina, stroškov steklenic, energije, dela, transporta ter poslovne politike posameznega vinarja.
Velike kleti imajo praviloma tudi zaloge starejših letnikov, zato se manjši pridelek ene sezone na prodajnih policah ne pokaže nujno takoj. Drugače je lahko pri manjših vinarjih in vinih, ki se proizvajajo v omejenih količinah. Če bo določene etikete zaradi letošnje letine bistveno manj, se lahko pomanjkanje pri njih pokaže precej hitreje.
Pomembno bo tudi, kakšna bo skupna slovenska in evropska vinska letina. Trg vina namreč ne deluje samo lokalno. Manjši pridelek v Beli krajini sam po sebi še ne pomeni pomanjkanja vina, saj na ceno vplivajo tudi ponudba iz drugih slovenskih vinorodnih okolišev, uvoz in razmere na širšem evropskem trgu.
Podnebje vinogradnike sili v prilagajanje
Letošnja suša znova odpira tudi dolgoročnejše vprašanje, s katerim se srečujejo vinogradniki po Sloveniji. Vse pogostejša vročinska obdobja spreminjajo čas dozorevanja, trgatve se lahko začenjajo prej, ob daljšem pomanjkanju padavin pa postaja pomembnejše, kako dobro posamezen vinograd zadržuje vodo.
Pri novih zasaditvah zato postajajo pomembni izbira lege, podlage in sorte, način obdelave tal ter ukrepi, ki zmanjšujejo izgubo vlage. Namakanje vinogradov ni povsod mogoče niti ekonomsko smiselno, zato bo prilagajanje na bolj vroča in suha poletja za številne pridelovalce eden večjih izzivov prihodnjih let.
V vinorodnih območjih, kot je Bela krajina, to ni majhno vprašanje. Vinograd se zasadi za desetletja, zato mora današnja odločitev o sorti in načinu pridelave upoštevati tudi razmere, ki jih lahko vinogradniki pričakujejo čez dvajset ali trideset let.
Končno oceno bo dalo vino v kozarcu
Za zdaj je jasno predvsem, da leto 2026 v Beli krajini ne bo leto rekordnih količin. Suša je na delu vinogradov pridelek občutno zmanjšala, ponekod so izgube zelo velike. Hkrati pa je dolgo obdobje suhega vremena omogočilo trgatev zdravega in dobro dozorelega grozdja, kar vinarjem daje dobro izhodišče za delo v kleti.
Zato bo letošnja trgatev verjetno ostala v spominu po nenavadnem nasprotju: manj v vedrih, a veliko pričakovanj v sodih. Prve resnejše ocene mladih vin bodo mogoče že čez nekaj tednov, za končno sodbo o letniku 2026 pa bo treba počakati precej dlje.
Za belokranjske vinogradnike se namreč s trgatvijo delo ne konča. Ko zadnji grozdi zapustijo vinograd, se šele začne drugi del zgodbe – v kleteh. In prav tam se bo pokazalo, ali je zahtevno, vroče in sušno leto kljub količinskemu izpadu prineslo vina, zaradi katerih si ga bodo zapomnili tudi po dobrem.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
