Primer skupinskega nasilja nad takrat 13-letno deklico v Celju, ki je aprila 2023 pretresel slovensko javnost, je dobil nepričakovan sodni razplet. Kazenski postopek proti vpletenim je bil ustavljen, čeprav so napad spremljali številni mladostniki, dogajanje pa so snemali in posnetke širili po družbenih omrežjih. Pravosodni minister Mihael Zupančič je ob razpletu izrazil nezadovoljstvo in napovedal preverjanje zakonodaje ter okoliščin dolgotrajnega postopka. Celjsko sodišče medtem pojasnjuje, da je odločalo v okviru veljavnih zakonskih določb.
Skoraj tri leta po dogodku, ki je v Sloveniji sprožil številne razprave o medvrstniškem nasilju, se družina napadene deklice znova sooča s težkim razpletom. Skupinski napad na 13-letnico na strehi trgovskega središča v Celju je bil posnet, posnetki nasilja pa so se hitro razširili po spletu. Kljub policijski preiskavi in sodnemu postopku se je zadeva končala brez izrečenih kazenskih sankcij.
Po poročanju Svet24 je Okrožno sodišče v Celju pojasnilo, da je šlo za obsežen postopek z več udeleženci in različnimi očitanimi kaznivimi dejanji. Pri končni odločitvi so bile ključne posebne določbe kazenske zakonodaje, ki urejajo sojenje osebam, ki so kaznivo dejanje domnevno storile kot mlajši mladoletniki, med postopkom pa so postale polnoletne.
Razplet je sprožil odziv pravosodnega ministra Mihaela Zupančiča, ki je napovedal, da bo ministrstvo pridobilo podatke o poteku postopka in preučilo, ali je treba zakonodajo dodatno spremeniti.
Napad so snemali, posnetki pa so zaokrožili po spletu
Dogodek se je zgodil aprila 2023, ko je skupina mladostnikov na strehi celjskega trgovskega središča obkolila takrat 13-letno deklico. Nekateri so jo fizično in verbalno napadali, drugi pa so dogajanje spremljali, spodbujali ali snemali. Posnetki so se pozneje pojavili na družbenih omrežjih in sprožili ogorčenje javnosti.
Celjski policisti so po dogodku začeli preiskavo in zoper štiri osebe podali kazensko ovadbo zaradi suma nasilništva. Pri dokazovanju so uporabili tako posnetke, ki so jih ustvarili navzoči mladostniki, kot posnetke videonadzornega sistema trgovskega središča. Policija je obravnavala tudi okoliščine snemanja in objavljanja posnetkov.
Primer je sprožil številne razprave o odgovornosti mladostnikov, vlogi opazovalcev nasilja ter vplivu družbenih omrežij. Posebej pretresljivo je bilo dejstvo, da so nekateri navzoči nasilje spremljali in snemali, namesto da bi ga poskušali preprečiti ali poiskali pomoč.
Policija je v poznejših pojasnilih opozorila, da je tudi takšno ravnanje nedopustno, saj lahko opazovalci s spodbujanjem ali širjenjem posnetkov dodatno podpirajo nasilje. Toda samo snemanje dogodka še ne pomeni nujno, da so izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja.
Zakaj je sodišče ustavilo postopek?
Osrednji razlog za ustavitev postopka je povezan s starostjo obdolžencev ob dogodku in posebnimi pravili kazenskega postopka za mladoletnike. Po pojasnilih celjskega okrožnega sodišča je senat ustavil postopek proti osmim osebam, ki so bile v času očitanih dejanj mlajši mladoletniki, med dolgotrajnim postopkom pa so postale polnoletne.
Kazenski zakonik v 92. členu določa posebne omejitve pri sojenju osebam, ki so kaznivo dejanje storile med 14. in 16. letom starosti. Če med sojenjem postanejo polnoletne, vendar še niso dopolnile 21 let, jim je pod določenimi pogoji mogoče soditi samo za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen, višja od petih let zapora.
Pri očitanih dejanjih v celjskem primeru ta pogoj ni bil izpolnjen. Za kaznivo dejanje nasilništva je bila predpisana kazen do treh let zapora, za grožnje do šest mesecev, za neupravičeno slikovno snemanje pa do enega leta. Sodišče zato ni imelo zakonske podlage za nadaljevanje postopka proti osebam, za katere so veljale navedene omejitve.
Zaradi smotrnosti je sodišče z istim sklepom ustavilo še postopek proti zadnji obdolženki. Ob tem je poudarilo, da razume nezadovoljstvo javnosti in razočaranje družine, vendar mora odločati v okviru veljavne zakonodaje.
Pomembno je, da sklep o ustavitvi postopka po zadnjem pojasnilu sodišča še ni pravnomočen. To pomeni, da zadeva s procesnega vidika še ni nujno dokončno zaključena.
Minister: Čas ne sme delati v škodo žrtev
Na razplet se je v torek odzval pravosodni minister Mihael Zupančič. Poudaril je, da je posebej zaskrbljujoče dejstvo, da so žrtev in njeni svojci skoraj tri leta čakali na odločitev, ki ni prinesla kazenskega epiloga.
»Ob tem primeru ne morem ostati ravnodušen,« je sporočil minister in poudaril, da mora biti odziv pristojnih organov na nasilje med mladostniki hiter in učinkovit.
Zupančič je pojasnil, da kot minister ne posega v sodne odločitve, njegova odgovornost pa je preveriti, ali veljavna ureditev omogoča ustrezno obravnavo takšnih primerov. Posebej ga zanima, ali je treba spremeniti pravila, ki vplivajo na kazensko obravnavo oseb, ki med dolgotrajnim postopkom postanejo polnoletne.
Po njegovem mnenju mora mladoletnost pomeniti razlog za hitrejši odziv pristojnih institucij, ne pa okoliščine, zaradi katere ukrepanje na koncu izostane. Pri obravnavi nasilja nad otroki je namreč pomembno, da so posledice za povzročitelje jasne in pravočasne, saj lahko le tako ukrepi dosežejo tudi svoj vzgojni namen.
Minister je že stopil v stik z družino napadene deklice. Ob tem je izpostavil, da morajo starši in otroci ohraniti zaupanje v institucije, ki so pristojne za zaščito žrtev nasilja.
Ministrstvo bo preverilo, zakaj je postopek trajal tako dolgo
Ministrstvo za pravosodje bo pristojno okrožno sodišče zaprosilo za podatke o časovnem poteku zadeve. Na tej podlagi želi ugotoviti, katere okoliščine so vplivale na trajanje postopka in ali bi bilo mogoče podobne primere v prihodnje obravnavati hitreje.
Strokovne službe bodo hkrati preučile veljavno zakonodajo in ocenile potrebo po dodatnih spremembah. Posebna pozornost bo namenjena primerom, v katerih čas trajanja postopka vpliva na možnosti nadaljnjega kazenskega pregona.
Tudi celjsko sodišče je v svojem odzivu opozorilo, da je smiseln razmislek o spremembi zakonodaje in drugačnem pristopu k obravnavi hujših oblik nasilja, ki jih izvajajo vse mlajši storilci. Ob tem je poudarilo, da so sodniki pri konkretni odločitvi vezani na veljavna pravila, ne glede na odzive javnosti.
Prav vprašanje trajanja postopka je v tem primeru posebej občutljivo. Pri mladoletnih obdolžencih namreč čas ni pomemben samo zaradi pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, temveč tudi zaradi posebnih starostnih omejitev, ki lahko vplivajo na nadaljnjo obravnavo zadeve.
Nova zakonodaja začne veljati januarja 2027
Državni zbor je 28. januarja letos sprejel zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki se bo začel uporabljati 1. januarja 2027. Eden njegovih osrednjih ciljev je prav skrajšanje postopkov in zagotovitev hitrejšega odziva pristojnih institucij.
Nova ureditev določa, da morajo biti predkazenski in kazenski postopki proti mladoletnikom prednostni. Pristojni organi jih bodo morali voditi brez nepotrebnih zamud, pri okrožnih in višjih sodiščih pa bodo zadeve obravnavali posebej usposobljeni sodniki za mladoletnike.
Zakon predvideva tudi večjo vlogo strokovnjakov, ki poznajo razvojne, psihološke in socialne posebnosti mladoletnikov. Namen takšne ureditve je, da bi se pristojni organi hitreje in ustrezneje odzvali na kazniva dejanja, hkrati pa upoštevali možnosti za vzgojno delovanje in preprečevanje ponavljanja nasilja.
Vendar bo treba šele oceniti, ali nova ureditev zadostuje tudi za preprečevanje primerov, kakršen je celjski. Ministrstvo je zato napovedalo dodatno analizo, na podlagi katere bo odločalo o morebitnih novih zakonodajnih predlogih.
Primer odpira vprašanje zaupanja v pravosodje
Napad na 13-letnico v Celju je že ob dogodku opozoril na problem skupinskega nasilja med mladostniki, ki se lahko zaradi snemanja in širjenja posnetkov nadaljuje tudi zunaj kraja fizičnega napada. Za žrtve je lahko posebej obremenjujoče, kadar se posnetki njihovega ponižanja širijo med vrstniki in po spletu.
Skoraj triletno čakanje na sodno odločitev je odprlo še drugo vprašanje: kako zagotoviti, da bo pravosodni sistem na takšne dogodke odgovoril dovolj hitro, ne da bi pri tem zanemaril procesne pravice obdolžencev in posebnosti mladoletniškega kazenskega prava.
Odločitev celjskega sodišča temelji na veljavnih zakonskih določbah, odziv pravosodnega ministra pa kaže, da bo primer vplival tudi na razpravo o prihodnji zakonodaji. Ključno vprašanje ostaja, kako preprečiti, da bi dolgotrajni postopki v podobnih primerih zmanjšali možnosti za pravočasen in učinkovit odziv na nasilje.
Spletno uredništvo
