V vročih poletnih dneh je močno odjeknila novica iz Zdravstvenega doma Ljubljana, ki načrtuje uvedbo tako imenovanega administrativnega dne za dva družinska zdravnika. Cilj te pobude, ki je prišla od zdravnikov same, je racionalizacija dela. Namesto, da bi zdravnik vsakodnevno urejal administrativne naloge, kot so recepti, napotnice in bolniški staleži, bi te združil v en dan na teden. V preostalih štirih dneh bi se zdravnik lahko bolj osredotočil na paciente in povečal število pregledov.
Vodstvo doma poudarja, da to ni zmanjšanje obsega dela, temveč drugačna organizacija, ki naj bi bila bolj učinkovita. Ideja izhaja iz prakse v tujini, kjer so podobne spremembe že uvedli.
Je administracija res tako obremenjujoča?
Ključno vprašanje ostaja, ali je administrativno breme družinskih zdravnikov res tako veliko, da zahteva cel dan brez pacientov. V zadnjih letih so bili sprejeti različni ukrepi za zmanjšanje administrativnih obveznosti v ambulantah. Na primer, napotnice so zdaj veljavne do zaključenega zdravljenja, naročilnice za medicinske pripomočke za diabetike in inkontinentne bolnike pa se urejajo le enkrat na tri leta.
Podobne olajšave veljajo tudi pri elektronskih receptih za kronične bolnike. Kljub tem ukrepom zdravniki obnovljive naročilnice za medicinske pripomočke uporabljajo le v približno 25 % primerov, ugotavljajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Daljša veljavnost, manj administracije
Od 1. decembra 2025 lahko zdravniki izdajo naročilnice za določene medicinske pripomočke z veljavnostjo do treh let. To prinaša številne prednosti: manj obiskov pri zdravniku, manj administrativnega dela in hitrejši dostop do potrebnih pripomočkov. Pomembno je, da so pacienti seznanjeni z obnovljivimi naročilnicami in zdravnike opozorijo, če ti ne upoštevajo veljavnih pravil.
Zastopnik pacientovih pravic, Marjan Sušelj, meni, da je bilo na področju administrativnega razbremenjevanja storjenega veliko. Po njegovem mnenju je ločevanje določenih opravil od zdravniškega dela nujno. “Če se gremo resno medicino, je to potrebno,” pravi.
Podobno razmišlja Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje in član iniciative Glas ljudstva. Poudarja, da so recepti, bolniški staleži in napotnice sestavni del zdravstvene oskrbe. Po njegovem mnenju nobena količina administrativnih opravil ne more upravičiti odsotnosti osebnega zdravnika za en cel delovni dan vsak teden.
Ali bo ukrep sprejet tudi drugod?
Društvo Srebrna nit je skeptično glede uvedbe administrativnega dne in opozarja, da ZD Ljubljana ni predstavil analiz, ki bi dokazovale nujnost ukrepa. Prav tako zavračajo trditev, da se za paciente nič ne bo spremenilo. Na administrativni dan zdravnik ne bo dosegljiv, kar pomeni, da bo pacient moral obisk opraviti pri nadomestnem zdravniku ali celo na urgenci.
Društvo prav tako navaja, da podobnih praks pri drugih izvajalcih primarne zdravstvene dejavnosti niso zasledili. Opozarjajo, da načrtovani ukrep ne prispeva k boljši zdravstveni oskrbi, temveč lahko vodi v njeno poslabšanje.
Vpliv na paciente in širše implikacije
Marjan Sušelj opozarja, da bi sprememba lahko privedla do večjega števila obiskov enot nujne medicinske pomoči. Po njegovem mnenju družinska medicina ne sme postati manj dostopna zaradi organizacijskih rešitev, saj pacientom ni mogoče preprosto ponuditi nadomestnega zdravnika kot enakovredne alternative. Oseben odnos z izbranim zdravnikom je temelj družinske medicine, ki omogoča zgodnejše prepoznavanje težav in večjo zaupanje v zdravljenje.
Dušan Keber poudarja, da bi morala biti napovedana sprememba predmet široke javne razprave, ki bi vključevala paciente, strokovno javnost in zdravstveno politiko. Javnost ni dobila prepričljivega pojasnila za uvedbo ukrepa, niti ocene njegovih posledic za paciente.
Bo Ljubljana zgled za celotno državo?
Pilotni projekt ZD Ljubljana bi se lahko razširil po vsej državi. Če bo ukrep uveljavljen v največjem zdravstvenem domu v državi, je verjetno, da bodo podobne zahteve nastopile tudi drugod. V zadnjih letih je dostop do izbranega osebnega zdravnika že otežen, kar dodatno poudarja pomen skrbno premišljenih sprememb v organizaciji dela.
Za organizacijo dela v Zdravstvenem domu Ljubljana je primarno odgovorna Mestna občina Ljubljana. ZZZS pričakuje dodatna pojasnila glede načrtovane spremembe. Prav tako so na voljo tudi administratorji, ki pomagajo razbremeniti zdravnike.
Čeprav naj bi bil administrativni dan pilotni projekt, ki bo trajal do šest mesecev, ni jasno, kako bo vplival na pacientke in paciente. Šele s pridobljenimi podatki iz projekta bodo lahko primerjali učinke.
Na koncu članka dodajamo, da je treba vsako spremembo v zdravstvenem sistemu temeljito pretehtati in vključiti mnenja vseh deležnikov, da se zagotovi najboljša možna oskrba za vse paciente.
