Iz prostora, ki ga je pred več kot stoletjem razdejala ena najbolj krvavih front prve svetovne vojne, nastaja projekt, ki želi evropske države povezovati prav skozi skupni zgodovinski spomin. V novogoriškem EPICentru bodo 21. oktobra predstavniki partnerjev iz desetih držav podpisali memorandum, s katerim bodo naredili prvi formalni korak k vzpostavitvi Evropske poti miru. Ne bo šlo za eno samo fizično pot od države do države, temveč za evropsko mrežo muzejev, ustanov, raziskovalcev in drugih organizacij, ki skrbijo za dediščino prve svetovne vojne. Častno pokroviteljstvo nad pobudo bo prevzela predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Za Goriško in Posočje ima projekt poseben pomen. Prav na tem območju je pred več kot stoletjem potekala soška fronta, katere ostanki so še danes vidni v pokrajini – od utrdb, jarkov in kavern do vojaških pokopališč, kostnic in muzejev. V zadnjih desetletjih je velik del te dediščine dobil drugačen pomen: iz prostora nekdanjega spopada je nastala Pot miru, ki zgodovino predstavlja kot opozorilo in prostor spomina.
Zdaj želi Fundacija Poti miru v Posočju to izkušnjo prenesti na evropsko raven.
Direktorica fundacije Maša Klavora je za Primorske novice pojasnila, da Evropska pot miru ne bo fizično povezovala območij prve svetovne vojne. Cilj je oblikovanje mreže različnih institucij, ki se s to zgodovino ukvarjajo skozi raziskovanje, obnovo dediščine, kulturni turizem, izobraževanje in kulturno diplomacijo.
Prvi podpis bo prav v Novi Gorici
Pomemben datum bo 21. oktober 2026. Takrat bodo v EPICentru v Novi Gorici predstavniki partnerjev iz desetih držav podpisali Memorandum o soglasju o transnacionalnem kulturnem in izobraževalnem sodelovanju ter sodelovanju pri upravljanju dediščine prve svetovne vojne.
Podpis ne pomeni, da bo Evropska pot miru naslednji dan že dokončno oblikovana. Gre za prvi institucionalni korak, s katerim se bodo partnerji dogovorili o sodelovanju in skupnih izhodiščih.
Prav Nova Gorica je za takšen dogodek simbolno zanimiva. Mesto je nastalo ob meji, ki je po drugi svetovni vojni razdelila prostor med Jugoslavijo in Italijo, desetletja pozneje pa sta Nova Gorica in Gorica skupaj nosili naslov Evropske prestolnice kulture GO! 2025. EPICenter je eden od trajnejših rezultatov te čezmejne zgodbe.
Projekt EPIC je bil zasnovan kot interpretacijsko, medkulturno in ustvarjalno središče, ki obiskovalcev ne želi nagovarjati samo z zgodovinskimi dejstvi, temveč tudi z aktualnimi vprašanji človekovih pravic in evropskih vrednot. Za njegovo vzpostavitev je bilo namenjenih dobrih pet milijonov evrov evropskih in državnih sredstev, prenovljenih pa je bilo več kot 3.200 kvadratnih metrov površin.
Od Posočja do evropske mreže
Osnova nove pobude je dolgoletno delo Fundacije Poti miru v Posočju. Na območju nekdanje soške fronte je bilo v desetletjih po vojni ohranjenih veliko ostankov vojaške infrastrukture, vendar so bili posamezni kraji dolgo obravnavani predvsem ločeno.
Pot miru je te točke začela povezovati v širšo zgodbo. Njen namen ni poveličevanje vojne ali ene od vojskujočih se strani, ampak predstavitev prostora, kjer so se nekoč bojevali in umirali ljudje različnih narodnosti.
To izhodišče je pomembno tudi za Evropsko pot miru. Prva svetovna vojna je bila izrazito mednaroden konflikt, njena bojišča, pokopališča in spominska območja pa so danes razpršena po številnih državah. V isti pokrajini so se lahko znašli vojaki, ki so prihajali z območij današnje Slovenije, Italije, Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter številnih drugih delov Evrope.
Spomin na vojno zato ni last ene države.
Prav iz tega želi nastati skupna evropska mreža.
Ne nova cesta, ampak povezovanje ustanov
Ime Evropska pot miru bi lahko dajalo vtis, da bo nastala nova več tisoč kilometrov dolga označena pohodniška pot. Toda zasnova je drugačna.
Posamezna območja in obstoječe poti bodo ostali tam, kjer so. Povezane bodo predvsem ustanove, muzeji, raziskovalne organizacije, upravljavci spominskih območij, turistične organizacije in drugi deležniki, ki se ukvarjajo z dediščino prve svetovne vojne.
Takšna mreža lahko omogoči skupne razstave, raziskovalne projekte, izobraževalne programe, izmenjavo gradiva, sodelovanje pri obnovi spomenikov in skupno turistično promocijo. Obiskovalec bi tako posamezna evropska območja prve svetovne vojne lažje razumel kot dele iste zgodovinske celote, ne le kot ločene nacionalne zgodbe.
Klavora poudarja še en vidik: kulturno diplomacijo. Dediščina vojne, ki je nekoč države ločevala, bi tako postala razlog za njihovo sodelovanje.
Goriška ima pri tem posebno izkušnjo
Goriška je za takšno idejo skoraj naraven laboratorij. Tu zgodovina meje ni abstraktna. Po prvi svetovni vojni se je državna meja premaknila, po drugi svetovni vojni je skozi goriški prostor nastala nova meja, ki je razdelila ljudi, družine in vsakdanje življenje.
Danes je mogoče med Novo Gorico in Gorico mejo prečkati skoraj neopazno.
Leto Evropske prestolnice kulture 2025 je to čezmejnost postavilo v središče evropske pozornosti, EPICenter pa je nastal prav kot eden od prostorov, kjer naj bi se o zgodovini meje govorilo tudi po koncu EPK.
Zato ima odločitev, da bo memorandum o Evropski poti miru podpisan prav tam, tudi močno simbolno razsežnost. Prostor, kjer so se v 20. stoletju meje večkrat premikale in ljudi ločevale, želi danes postati ena od točk evropskega povezovanja.
Tudi priložnost za kulturni turizem
Za Posočje in širšo Goriško projekt nima samo zgodovinskega pomena. Dediščina prve svetovne vojne je že danes pomemben del kulturnega turizma na območju od Alp proti Krasu.
Obiskovalci prihajajo zaradi Kobariškega muzeja, ostankov soške fronte, spominskih cerkva, kostnic, kavern in urejenih odsekov Poti miru. Povezava z ustanovami v drugih evropskih državah bi lahko takšno ponudbo umestila v širši mednarodni okvir.
Pri tem pa je bistvena razlika med običajnim turističnim produktom in konceptom, ki ga napovedujejo pobudniki Evropske poti miru. Osnovno sporočilo naj ne bi bilo obiskovanje nekdanjih bojišč zaradi njihove vojaške privlačnosti, temveč razumevanje posledic vojne in skupnega evropskega spomina.
To je tudi razlog, da projekt poleg turizma poudarja raziskovanje in izobraževanje.
Iz nekdanje fronte v prostor sodelovanja
Pred dobrim stoletjem je bila soška fronta kraj, kjer so se države srečevale z orožjem. Danes želi prav območje ob Soči pomagati pri oblikovanju mreže, v kateri bodo institucije teh držav sodelovale.
Podpis 21. oktobra bo šele začetek. Po memorandumu bo treba določiti način delovanja mreže, skupne projekte in dolgoročno upravljanje Evropske poti miru. Toda že dejstvo, da pri pobudi sodelujejo partnerji iz desetih držav, kaže, da goriška ideja presega lokalne okvire.
Za Novo Gorico pa ima projekt še eno razsežnost. Po koncu leta Evropske prestolnice kulture se je pogosto pojavljalo vprašanje, kaj bo od velikih projektov in čezmejnega zagona ostalo dolgoročno. Evropska pot miru je eden od primerov, kako lahko infrastruktura in povezave, ustvarjene v času GO! 2025, dobijo novo vsebino tudi pozneje.
Pred več kot stoletjem so po goriških hribih potekali jarki ene najbolj krvavih front prve svetovne vojne. Oktobra bodo v Novi Gorici za isto mizo sedli predstavniki desetih držav z bistveno drugačnim ciljem – da zgodovino, ki je njihove prednike nekoč postavila na nasprotne strani, spremenijo v razlog za sodelovanje.
Spletno uredništvo Goriške novice
