Pretresljiva smrt 32-letnega Kristiana Josipa Periša v zagrebški psihiatrični bolnišnici Sveti Ivan je dobila tudi izrazito politično razsežnost. Hrvaški premier Andrej Plenković je danes javno izjavil, da je bil mladi moški umorjen, in se pri tem skliceval na posnetke bolnišničnih nadzornih kamer.
Ko so ga novinarji opozorili, da preiskava še poteka in da o kazenski odgovornosti odloča sodišče, je odgovoril zgolj: »Poglejte posnetek.«
Ob tem je kritiziral zagrebško mestno oblast in opozicijo, ki jima očita dvojna merila pri vprašanju politične odgovornosti. Medtem so štirje zdravstveni tehniki, osumljeni hudega kaznivega dejanja, v enomesečnem preiskovalnem priporu.
Plenković brez zadržkov: »To je umor mladega človeka«
Hrvaški premier Andrej Plenković je v torek, 10. novembra, ob prihodu v sabor ponovno komentiral smrt Kristiana Josipa Periša, nekdanjega športnika in diplomiranega kineziologa, ki je 21. oktobra umrl med hospitalizacijo v Kliniki za psihiatrijo Sveti Ivan na zagrebškem Jankomiru.
Njegove besede so bile neposredne. »Glede na to, kar sem lahko videl, gre za umor mladega človeka v bolnišnici, ki je v pristojnosti mestne oblasti. Seveda to ne more biti odgovornost župana, toda če bi bilo obratno, bi verjetno že organizirali proteste,« je dejal Plenković.
S tem je predsednik hrvaške vlade primer povezal tudi z vprašanjem politične odgovornosti zagrebškega župana Tomislava Tomaševića in njegove mestne oblasti. Bolnišnica Sveti Ivan namreč deluje pod pristojnostjo mesta Zagreb, Plenković pa meni, da bi bili odzivi opozicije bistveno ostrejši, če bi se podobna tragedija zgodila v zdravstveni ustanovi pod državno pristojnostjo.
Novinarji so premierja opozorili, da vzrok smrti in kazenska odgovornost osumljenih še nista dokončno ugotovljena. Vprašali so ga, na podlagi česa dogodek že označuje za umor.
»Poglejte posnetek,« je odgovoril Plenković.
Ko so ga ponovno opozorili, da o tem, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje umora, odloča sodišče, je isti odgovor ponovil. Svoje ocene ni omilil, čeprav preiskava še ni zaključena.
»Če bi se to zgodilo v državni bolnišnici, bi že protestirali«
Premierjeve izjave niso bile usmerjene zgolj v ravnanje zaposlenih v bolnišnici. Pomemben del njegovega nastopa je predstavljala kritika opozicije in zagrebške mestne oblasti, ki jima očita različno obravnavanje primerov glede na to, kdo je politično odgovoren za posamezno ustanovo.
Plenković je že v ponedeljek po seji predsedstva vladajoče HDZ poudaril, da je v mestni bolnišnici umrl oziroma bil po njegovi oceni ubit 32-letni moški. Pri tem je opozoril, da javnih protestov, kakršni so spremljali nekatere druge afere v zdravstvu, tokrat ni bilo.
Po poročanju hrvaških medijev je vladajoča HDZ ocenila, da bi ob podobnem dogodku v državni bolnišnici prišlo do bistveno ostrejših političnih odzivov. Premier je s tem odprl vprašanje, ali se merila za ugotavljanje politične odgovornosti spreminjajo glede na to, katera politična stran vodi ustanovo.
Toda Plenkovićeva izjava odpira tudi drugo vprašanje. Čeprav se je mogoče strinjati, da morajo pristojni temeljito preiskati vsako smrt pacienta in ugotoviti morebitno odgovornost zaposlenih ter vodstva ustanove, mora kazensko odgovornost posameznikov ugotoviti sodišče. Premierjeva javna opredelitev dogodka kot umora zato presega zgolj izražanje zaskrbljenosti nad tragičnim dogodkom.
Smrt mladega pacienta je tako postala tudi predmet političnega spora med hrvaško vlado in zagrebško mestno oblastjo, medtem ko svojci še vedno čakajo na dokončne odgovore o okoliščinah njegove smrti.
Posnetki razkrivajo nasilno ravnanje z že privezanim pacientom
Kot smo že poročali, je Kristian Josip Periš umrl 21. oktobra v psihiatrični bolnišnici Sveti Ivan v Zagrebu. Po dogodku je bila sprožena kazenska preiskava, v kateri so preiskovalci pridobili tudi posnetke bolnišničnih nadzornih kamer.
Hrvaški portal Index je podrobno opisal vsebino posnetkov, ki naj bi prikazovali ravnanje zdravstvenega osebja med fizičnim omejevanjem pacienta. Po teh navedbah so Periša ob hospitalizaciji privezali na bolnišnično posteljo, ker je postal agresiven. Pozneje, ko je bil že fizično omejen, naj bi se ponovno vznemiril, zdravstveni tehniki pa naj bi uporabili dodatno silo.
Na posnetkih naj bi bilo videti, kako so zaposleni pacienta pritiskali ob posteljo, eden od njih naj bi s kolenom pritiskal na njegov vrat, drugi na trup, tretji pa naj bi mu z blazino prekrival obraz. Med dogajanjem naj bi sledili tudi udarci v različne dele telesa.
Po navedbah policije naj bi se nasilno ravnanje nadaljevalo tudi potem, ko se je pacient prenehal upirati. Zdravstveni tehniki naj bi ga še naprej fizično zadrževali, pritiskali na njegovo telo in mu omejevali dihanje.
Ko je Periš prenehal kazati znake življenja, so ga zaposleni poskušali oživljati, vendar neuspešno.
Prav na te posnetke se je skliceval premier Plenković, ko je novinarjem pojasnjeval, zakaj je prepričan, da je šlo za umor. Njegova ocena temelji na doslej objavljenih informacijah o dogajanju, medtem ko pravna presoja ostaja v rokah preiskovalnih organov in sodišča.
Štirje zdravstveni tehniki v enomesečnem priporu
Zaradi suma kaznivega dejanja so hrvaški policisti prijeli štiri zdravstvene tehnike, stare 22, 28, 32 in 52 let. Preiskovalni sodnik zagrebškega županijskega sodišča je vsem štirim odredil enomesečni preiskovalni pripor.
Osumljeni so, da so med fizičnim omejevanjem pacienta uporabili prekomerno silo in ravnali v nasprotju s pravili zdravstvene stroke. Po navedbah hrvaških medijev jih preiskujejo zaradi suma težkega umora.
Sodnik preiskovalnega oddelka Krešimir Devčić je pojasnil, da so bili za odreditev pripora upoštevani zakonsko določeni razlogi, med drugim nevarnost vplivanja na priče in dokaze ter okoliščine očitanega kaznivega dejanja.
Preiskovalni pripor ne pomeni, da je bila njihova krivda že ugotovljena. Kazenski postopek mora razjasniti, kakšno vlogo je imel vsak od osumljenih, kakšna sila je bila uporabljena in kakšna je bila njena povezava s smrtjo pacienta.
Dogodek je medtem sprožil tudi vprašanja o nadzoru nad uporabo fizičnih omejitvenih ukrepov v psihiatričnih ustanovah. Takšni ukrepi so namenjeni preprečevanju neposredne nevarnosti za pacienta ali druge ljudi, vendar morajo biti izvedeni v skladu s strokovnimi pravili, sorazmerno in ob ustreznem nadzoru.
Obdukcija razkrila hude poškodbe, družina zahteva odgovore
Dodatno zaskrbljenost so povzročile informacije o predhodnih ugotovitvah obdukcije. Po poročanju Jutarnjega lista so na telesu pokojnega ugotovili številne podplutbe in odrgnine, zlomljena rebra in prsnico ter otekanje pljuč in možganov.
Te ugotovitve so pomembne za nadaljnjo preiskavo, vendar dokončni vzrok smrti še ni bil uradno ugotovljen. Strokovnjaki bodo morali presoditi povezavo med ugotovljenimi poškodbami, zdravstvenim stanjem pacienta in ravnanjem zaposlenih.
Družina pokojnega že od začetka zahteva temeljito razjasnitev dogodka. Njihov odvetnik Leon Zrnić je za hrvaško Novo TV zavrnil navedbe, da je bil Periš odvisen od drog oziroma da je bil v času dogodka pod vplivom prepovedanih substanc.
Posebno pozornost je vzbudila tudi informacija, da naj bi bolnišnica svojcem sprva sporočila, da je 32-letnik umrl zaradi odpovedi srca. Poznejše informacije iz preiskave so nato razkrile sum, da je bila smrt povezana z ravnanjem zaposlenih med fizičnim omejevanjem pacienta.
Za družino je primer zato postal tudi vprašanje zaupanja v zdravstveno ustanovo, ki ji je bil njihov svojec zaupan v oskrbo.
Bolnišnica odpustila tri zaposlene, ministrstvo zahteva pojasnila
Po začetku kazenske preiskave so sledili tudi prvi ukrepi v bolnišnici Sveti Ivan. Vodstvo ustanove je v ponedeljek izredno odpovedalo pogodbe o zaposlitvi trem od štirih osumljenih zdravstvenih tehnikov.
Direktorica bolnišnice Majda Grah je zahtevala pojasnila zaposlenih, ki so bili vključeni v dogodek. Poleg kazenske preiskave se tako odpira tudi vprašanje notranjega nadzora, spoštovanja strokovnih postopkov in odgovornosti vodstva.
V primer se je vključilo hrvaško ministrstvo za zdravstvo, ki je od mesta Zagreb kot ustanovitelja bolnišnice zahtevalo celovito poročilo o okoliščinah smrti, ravnanju vodstva in izvajanju nadzora nad ustanovo.
Ministrstvo je posebej opozorilo, da je bilo o smrti pacienta uradno obveščeno šele 9. novembra, čeprav bi morala biti takšna smrt prijavljena nemudoma. Zamuda pri obveščanju odpira dodatna vprašanja o tem, kako so pristojni v bolnišnici obravnavali dogodek in kdaj so bili posamezni organi seznanjeni z njegovimi okoliščinami.
Zaradi teh ugotovitev primer presega odgovornost štirih neposredno osumljenih zaposlenih. Preiskava in strokovni nadzori bodo morali odgovoriti tudi na vprašanja o delovanju ustanove in morebitnih sistemskih pomanjkljivostih.
Tragična smrt postala tudi politično vprašanje
Plenkovićeve današnje besede so primeru dale novo razsežnost. Premier ni ostal pri izražanju sožalja ali zahtevi po temeljiti preiskavi, temveč je dogodek javno označil za umor in hkrati izpostavil vprašanje politične odgovornosti zagrebške mestne oblasti.
Njegov nastop je zato mogoče razumeti tudi kot pritisk na opozicijo in župana Tomaševića, ki vodi mesto Zagreb. Toda politična razprava o pristojnosti bolnišnice ne sme zasenčiti ključnega vprašanja: kako je mogoče, da je 32-letni pacient umrl med postopkom fizičnega omejevanja v zdravstveni ustanovi, kjer bi moral biti deležen strokovne oskrbe in zaščite.
Na odgovor čakajo predvsem njegovi svojci. Kazenska preiskava bo morala razjasniti dogajanje v bolniški sobi, strokovni nadzori pa preveriti ravnanje zdravstvenega osebja in vodstva ustanove.
»Poglejte posnetek,« je danes dvakrat ponovil hrvaški premier. Toda posnetki, čeprav po doslej objavljenih opisih izjemno obremenjujoči, še niso pravnomočna sodba. Primer Kristiana Josipa Periša zato ostaja hkrati predmet kazenske preiskave, vprašanje odgovornosti zdravstvene ustanove in vse ostrejšega političnega spora na Hrvaškem.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
