Pred 25 leti je zaščitni zakon za Slovence v Italiji v svoje okrilje zajel tudi področje izobraževanja. Vendar pa kljub določbam, ki so bile vključene v zakon št. 38/2001, slovenske šole v Italiji še vedno delujejo v omejenem operativnem obsegu. Potrebna bi bila nadgradnja zakona, a manjšina za zdaj še ni dosegla skupnega stališča. Ta vprašanja so bila osrednja tema srečanja, ki ga je v goriškem Trgovskem domu organiziral krožek Anton Gregorčič.
Gost večera je bil vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu, Igor Giacomini, ki je neposredno nagovoril izzive, predstavljene s strani podpredsednice krožka Ilarie Bergnach.
Od načel do konkretnih pravil
Igor Giacomini je izpostavil, da je zaščitni zakon v povezavi s šolstvom od začetka vzbujal pomisleke, saj gre za t. i. omnibusni zakon, ki ureja številna področja. “S pravnega in upravnega vidika je problematičen, saj temelji na načelih namesto na pravilih,” je dejal. Kljub temu je poudaril pomen zakona kot političnega podviga za manjšino, ki pa potrebuje zakonske akte za učinkovito regulacijo. Giacomini je pozdravil pobudo za vzpostavitev šolskega foruma, ki bi lahko prispeval k skupnim razmišljanjem o slovenskem šolstvu v Italiji.
“Zediniti se moramo okrog nekaterih vprašanj in pridobiti skupna stališča, ki jih bomo lahko suvereno predstavili na Deželi in v Rimu,” je dejal Giacomini.
Izzivi vpisa in kakovosti šol
Slovenske šole v Italiji se spopadajo z vse manjšim številom vpisanih učencev. Statistični podatki zavoda Istat kažejo na upad vpisa, na kar je Giacomini opozoril že leta 2016. “V trenutnih razmerah je težko povečati sredstva, saj so odvisna od vpisa,” je pojasnil. Giacomini je razpravljal tudi o izzivih kakovosti šolstva, poudaril pa je, da kljub težavam ne namerava zapirati šol.
“Vprašanje je, ali rešujemo šole, slovenščino ali delovna mesta? Ali želimo slovenske šole ali šole s slovenskim učnim jezikom?” je izpostavil Giacomini.
Avtonomija in zaposlitev
Pojem avtonomije slovenskih šol ostaja nedorečen. Giacomini je poudaril, da trenutno ni avtonomen zaradi strukture, ki jo ima za seboj. Kljub zaščitnemu zakonu, ki Urad za slovenske šole opredeljuje kot specialni urad, v praksi to ni resnično. Giacomini je izrazil zaskrbljenost glede zaposlovanja in poudaril, da je trenutno sistem bolj osredotočen na ohranjanje delovnih mest kot na kakovost izobraževanja.
“Zakonodaja je zasnovana bolj na oportunizmu kot na zaščiti maternega jezika,” je zaključil Giacomini.
V prihodnje bo potrebno doseči kompromis med zaščito slovenskega jezika in prilagajanjem realnosti na terenu. Slovenske šole v Italiji se nahajajo na pomembnem prelomnem trenutku, kjer bodo morali uradniki in skupnosti tesno sodelovati, da bi zagotovili prihodnost izobraževanja, ki bo odgovarjala potrebam manjšine.
Spletno uredništvo Goriške novice
