Benetke bodo naslednjih enajst dni znova eno najpomembnejših središč svetovnega filma. Danes, 2. septembra, se na beneškem Lidu začenja 83. mednarodni filmski festival, na katerem se bodo ob največjih hollywoodskih zvezdnikih predstavili nekateri najvidnejši režiserji sodobnega filma. Za prestižnega zlatega leva se letos poteguje 21 filmov, festival pa bo trajal do 12. septembra.
Med imeni, ki bodo zaznamovala letošnjo Mostro, so Danny Boyle, Martin McDonagh, Werner Herzog, Florian Zeller, Hirokazu Kore-eda in Lee Chang-dong. Toda letošnje Benetke ne bodo samo parada zvezdnikov in večernih premier. Program je izrazito zaznamovan tudi s političnimi in družbenimi temami, od vojne v Gazi in razmer v Rusiji do medijske moči in ameriške migracijske politike.
Poseben trenutek prvega večera bo pripadel Georgeu Clooneyju, ki bo prejel zlatega leva za življenjsko delo. Enako priznanje bo pozneje med festivalom prejela tudi 93-letna ameriška igralka Ellen Burstyn.
Festival odpira zgodba o Rupertu Murdochu in časopisu, ki je spremenil medije
Čast otvoritvenega filma je letos pripadla Dannyju Boylu in njegovemu filmu Ink, ki bo svetovno premiero doživel nocoj v znameniti dvorani Sala Grande. Film je uvrščen tudi v glavni tekmovalni program in se bo tako potegoval za zlatega leva.
Boyle, režiser filmov Trainspotting in Revni milijonar, se tokrat vrača v leto 1969, ko je Rupert Murdoch prevzel britanski časopis The Sun. Film temelji na scenariju Jamesa Grahama in pripoveduje o Murdochu ter uredniku Larryju Lambu, ki sta iz časopisa ustvarila provokativen tabloid in z njim pomembno vplivala na razvoj britanskega medijskega prostora.
Glavne vloge igrajo Jack O’Connell, Guy Pearce in Claire Foy, film pa traja 116 minut. Boyle zgodbe ne predstavlja zgolj kot zgodovine nekega časopisa, temveč kot pogled v začetek medijske kulture, katere posledice so vidne še danes – od senzacionalizma in boja za pozornost do poznejšega razvoja družbenih omrežij in spletnega klikolova.
Prav zato je Ink precej pomenljiva izbira za začetek festivala, ki želi letos poleg filmskega glamurja odpirati tudi vprašanja o svetu, v katerem živimo.
George Clooney bo prvi večer prejel zlatega leva
Veliko pozornosti bo že ob odprtju namenjene Georgeu Clooneyju. 65-letni igralec, režiser in producent bo na otvoritveni slovesnosti prejel zlatega leva za življenjsko delo, enega najprestižnejših priznanj beneškega festivala.
Clooney je v Benetke prispel že pred začetkom festivala, nagrado pa mu bo izročila igralka Laura Dern. Njegova povezava z Benetkami je sicer dolga – na festivalu so skozi leta prikazali več filmov, pri katerih je sodeloval kot igralec ali režiser.
Druga letošnja prejemnica zlatega leva za življenjsko delo bo Ellen Burstyn, ena najpomembnejših ameriških igralk svoje generacije. Oskarjevka, ki je med drugim zaznamovala filme Izganjalec hudiča, Alice Doesn’t Live Here Anymore in Rekvijem za sanje, bo priznanje prejela pozneje med festivalom.
21 filmov v boju za zlatega leva
Glavni tekmovalni program letos prinaša 21 filmov in izjemno močno zasedbo uveljavljenih filmskih ustvarjalcev.
Med najbolj pričakovanimi je črna komedija Wild Horse Nine Martina McDonagha, režiserja filmov Trije plakati pred mestom in Duše otoka. Florian Zeller se predstavlja s filmom Bunker, Werner Herzog s filmom Bucking Fastard, Lance Oppenheim pa s filmom Primetime.
V tekmovanju sta tudi dva velikana azijskega filma. Japonski režiser Hirokazu Kore-eda prihaja v Benetke s filmom Look Back, južnokorejski režiser Lee Chang-dong pa s filmom Possible Love.
O tem, kdo bo 12. septembra domov odnesel zlatega leva, bo odločala mednarodna žirija pod vodstvom ameriške igralke in režiserke Maggie Gyllenhaal.
V njej so še tunizijska režiserka Kaouther Ben Hania, britanski skladatelj Daniel Blumberg, italijanski filmski teoretik Francesco Casetti, francoski režiser Xavier Giannoli, afganistanska režiserka Šarbanu Sadat in hongkonški filmski ustvarjalec Johnnie To.
Le ena režiserka – in polemika, ki je Benetke dosegla še pred začetkom
Toda ob tako zvenečem seznamu se je pojavilo tudi vprašanje, ki je zasenčilo predstavitev letošnjega programa. Med 21 filmi glavnega tekmovanja je namreč le en film, ki ga je samostojno režirala ženska.
To je Woman Unknown dansko-egiptovske režiserke May el-Toukhy.
Razlika v primerjavi z lanskim letom je izrazita, saj je bilo takrat v glavnem tekmovalnem programu šest režiserk. Šest italijanskih filmskih združenj je zato opozorilo na velik korak nazaj pri zastopanosti žensk.
Direktor festivala Alberto Barbera je kritike zavrnil z argumentom, da se filmi v glavni program uvrščajo na podlagi kakovosti in ne spola režiserja. Obenem je priznal, da je razmerje slabo, ter opozoril, da je več filmov režiserk uvrščenih v druge festivalske sekcije.
Statistiko glavnega tekmovanja je nekoliko spremenila poznejša vključitev dokumentarnega filma NAZA, ki sta ga režirala Yuval Abraham in Rachel Szor. Abraham je bil eden od režiserjev z oskarjem nagrajenega dokumentarca Edina zemlja (No Other Land), Szor pa je pri njem sodelovala kot montažerka.
Gaza, Rusija, Musk in svetovna politika tudi na velikem platnu
Prav NAZA kaže še eno pomembno značilnost letošnjega festivala. Benetke bodo letos precej bolj politične, kot bi lahko sklepali po fotografijah z rdeče preproge.
Dokumentarec se ukvarja z dogajanjem v Gazi in smrtmi palestinskih civilistov, v širšem festivalskem programu pa se pojavljajo tudi filmi o Rusiji in vojni v Ukrajini, ameriški migracijski politiki ter dokumentarec Alexa Gibneyja o Elonu Musku.
Barbera je ob predstavitvi programa poudaril, da politične tematike niso bile načrtovana festivalska usmeritev, ampak so se v velikem številu pojavile že med prijavljenimi filmi. Svetovni konflikti in družbene napetosti so tako očitno postali tudi pomemben del sodobnega filmskega ustvarjanja.
Zato bo letošnja Mostra poleg vprašanja, kdo bo osvojil zlatega leva, pokazala tudi, kako se film odziva na politično in družbeno precej nemiren čas.
Lani slavil Jim Jarmusch, kdo ga bo nasledil letos?
Letvica je postavljena visoko. Lani je zlatega leva za najboljši film osvojila komična drama Oče mati sestra brat (Father Mother Sister Brother) ameriškega režiserja Jima Jarmuscha.
Kdo ga bo nasledil, bo znano na zaključni slovesnosti 12. septembra.
Do takrat pa se Benetkam obeta enajst dni svetovnih premier, zvezdniških prihodov z vodnimi taksiji, filmskih presenečenj in neizogibnih polemik. Na Lido prihajajo nekatera največja imena svetovnega filma, toda letošnji program kaže, da želi 83. beneški festival pogledati tudi precej dlje od rdeče preproge.
In prvi odgovor na vprašanje, kakšne bodo letošnje Benetke, bo prišel že nocoj z Boylovim Inkom.
Spletno uredništvo
