Če boste letos svoj dom okrasili s pravo smrečico, bodite pozorni na majhno, a pomembno podrobnost. Slovenska božično-novoletna drevesca bodo letos nosila rumeno-zeleno nalepko z napisom »Darilo gozda vašemu domu« in letnico 2026. Oznaka kupcem zagotavlja domače poreklo, zakonito pridobivanje in spoštovanje strokovnih usmeritev pri ravnanju z gozdom. Na Zavodu za gozdove Slovenije ob tem opozarjajo tudi na pravila, ki jih moramo upoštevati pri sekanju drevesc, nabiranju mahu in odstranjevanju prazničnega okrasja.
Čeprav je do božično-novoletnih praznikov še nekaj tednov, se že začenjajo priprave na obdobje, ko bodo številne slovenske domove znova krasila praznična drevesca. Nekateri prisegajo na umetne smreke, drugi si praznikov ne predstavljajo brez vonja po svežih iglicah. Pri izbiri naravnega drevesca pa ni pomembna le njegova velikost, oblika ali cena, temveč tudi to, od kod prihaja in kako je bilo pridobljeno.
Zavod za gozdove Slovenije je zato tudi letos predstavil posebno oznako za domača okrasna drevesca. Tokrat je nalepka rumeno-zelene barve, z njo pa želijo poleg zagotavljanja sledljivosti opozoriti na pomen mladega gozda. Barvna kombinacija simbolizira njegovo rast, obnovo in skrb za drevesa, iz katerih se bodo razvili gozdovi prihodnjih desetletij.
Majhna nalepka, ki kupcu pove veliko
Letošnja nalepka z napisom »Darilo gozda vašemu domu« in letnico 2026 označuje okrasna drevesca domačih gozdnih vrst, ki so zrasla v Sloveniji. Najpogosteje gre za navadno smreko, drevesca pa lahko izvirajo iz slovenskih gozdov ali namenske pridelave v drevesnicah. Oznaka obenem potrjuje, da so bila pridobljena zakonito in v skladu s strokovnimi usmeritvami.
Takšna drevesca morajo biti ustrezno označena med prevozom in prodajo. Lastniki gozdov nalepke brezplačno pridobijo pri svojem revirnem gozdarju Zavoda za gozdove Slovenije, skupaj z odločbo, v kateri so določeni pogoji in usmeritve za pridobivanje drevesc iz gozda. Nalepke so brezplačne ne glede na število drevesc, kar naj bi lastnike dodatno spodbudilo k zakonitemu pridobivanju in prodaji.
Kupci lahko domača drevesca poiščejo na lokalnih tržnicah, pri prodajalcih, v nekaterih trgovskih centrih ali neposredno pri lastnikih gozdov. Pri tem velja poudariti, da odsotnost nalepke še ne pomeni nujno nezakonite prodaje. Na slovenskem trgu so namreč tudi uvožena drevesca, drevesca v loncih in vrste, ki niso domače slovenskim gozdovom. Zanje veljajo drugačna pravila označevanja in dokazovanja izvora.
Zakaj posekano drevesce ni nujno slaba novica za gozd?
Marsikdo ob nakupu prave smrečice pomisli, da s tem prispeva k zmanjševanju gozdnih površin. Toda pri domačih okrasnih drevescih je zgodba pogosto drugačna. Kot pojasnjujejo na Zavodu za gozdove Slovenije, številna izvirajo z območij, kjer bi jih zaradi urejanja prostora ali nege gozda odstranili tudi sicer.
Med takšna območja sodijo zaraščajoče se kmetijske površine, zemljišča pod daljnovodi, cestne brežine in pregosti mladi gozdovi. Kadar na majhnem prostoru raste preveč mladih dreves, lahko ta med seboj tekmujejo za svetlobo, vodo in hranila. S strokovno načrtovanim redčenjem preostalim drevesom zagotovijo boljše pogoje za razvoj, obenem pa lahko vplivajo na drevesno sestavo in odpornost prihodnjega gozda.
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Franc Pogačnik ob tem poudarja, da se ljudje ob besedi gozd pogosto najprej spomnimo velikih in mogočnih dreves, čeprav je tudi mlad gozd že pomemben del gozdnega ekosistema. Prav iz mladih dreves bodo namreč zrasli gozdovi prihodnosti, zato je njihova pravočasna in strokovna nega ključnega pomena.
Letošnja rumeno-zelena nalepka tako nosi tudi posebno sporočilo lastnikom gozdov. Zavod jih želi spodbuditi, naj si ob novem letu zastavijo zaobljubo, da bodo v prihodnjem letu več pozornosti namenili negi mladega gozda.
Domače drevesce pomeni tudi krajšo pot do kupca
Ena od prednosti slovenskih okrasnih drevesc je njihov lokalni izvor. Ker do prodajnih mest praviloma potujejo na krajših razdaljah kot uvožena drevesca, je lahko njihov ogljični odtis zaradi prevoza manjši. Pri presoji celotnega vpliva na okolje so sicer pomembni tudi način pridelave, skladiščenje in ravnanje z drevescem po praznikih.
Izbira domačih drevesnih vrst ima še eno prednost. Zmanjšuje tveganje za vnos tujerodnih žuželk in bolezni, ki bi lahko ogrozile slovenske gozdove. Prav prenos škodljivih organizmov je eden od razlogov, zakaj gozdarske službe opozarjajo na odgovorno ravnanje z rastlinskim materialom, tudi kadar gre zgolj za praznično okrasitev.
Pri nakupu je zato smiselno preveriti izvor drevesca in se pozanimati, ali gre za slovensko pridelavo. Nalepka Zavoda za gozdove Slovenije je pri domačih drevescih preprost način, da kupec dobi zagotovilo o njihovem izvoru in zakonitem pridobivanju.
Lahko smrečico sami posekamo v gozdu? Pravila so jasna
Slovenski gozdovi so praviloma prosto dostopni za obiskovanje in rekreacijo, vendar to ne pomeni, da lahko obiskovalci v njih poljubno sekajo drevesa ali odnašajo gozdno rastlinje. Vsak gozd ima lastnika, pridobivanje okrasnih drevesc pa mora potekati v skladu s predpisi in strokovnimi usmeritvami.
Samovoljno sekanje smrečic zato ni dovoljeno. Tudi če je drevesce majhno ali raste na območju, kjer je gozd videti zelo gost, to še ne pomeni, da ga lahko obiskovalec poseka in odnese domov. Za pridobivanje drevesc iz gozda je treba upoštevati predpisane postopke, lastništvo zemljišča in navodila pristojnega revirnega gozdarja.
Direktor zavoda Franc Pogačnik opozarja, da je prost dostop do gozdov velika vrednota, ki pa prinaša tudi odgovornost. Obiskovalci smo v gozdu gostje, zato moramo spoštovati lastnino in naravno okolje.
Tudi pri nabiranju mahu velja omejitev, ki jo mnogi spregledajo
Praznična okrasitev se pogosto ne konča pri smrečici. Zlasti pri postavljanju jaslic številni uporabljajo mah, ki ga naberejo v bližnjem gozdu. Toda tudi pri tem veljajo pravila, namenjena varovanju gozdnih tal in rastlinja.
Posameznik lahko naenkrat nabere največ dva kilograma mahu, pri čemer ga sme odstraniti z največ petine površine, ki jo pokriva. To pomeni, da večjih površin ni dovoljeno povsem ogoliti, četudi bi nabrana količina tehtala manj kot dva kilograma.
Mah ima v gozdu pomembno ekološko vlogo. Pomaga zadrževati vlago, ustvarja življenjski prostor za drobne organizme in prispeva k zaščiti tal. Njegovo pretirano odstranjevanje lahko zato vpliva na razmere v gozdnem ekosistemu, zlasti na občutljivejših območjih.
Pri nabiranju je pomembno tudi spoštovanje drugih naravovarstvenih omejitev, ki lahko veljajo na zavarovanih območjih.
Kam s smrečico in mahom, ko prazniki minejo?
Po praznikih se vsako leto pojavi tudi vprašanje, kam z odsluženimi drevesci. Na Zavodu za gozdove Slovenije opozarjajo, da jih ne smemo preprosto odvreči v gozd ali drugo naravno okolje. Enako velja za mah in drugo rastlinsko okrasje.
Odlaganje rastlinskega materiala v naravo lahko pomeni tveganje za širjenje škodljivcev in bolezni, posebej kadar gre za drevesca, ki so bila pridelana v tujini. Prav tako v gozd ni primerno samovoljno saditi odsluženih drevesc iz loncev, saj obnova gozdov poteka po strokovnih načrtih.
Naravna drevesca je treba po praznikih odstraniti v skladu z navodili lokalne komunalne službe. Praviloma jih je mogoče oddati kot zeleni odrez, ustrezno razrezana pa lahko ponekod sodijo tudi med organske odpadke ali na kompost. Pred odstranitvijo je seveda treba odstraniti vse okraske, lučke in druge umetne dodatke.
Če želimo, da bo posekana smrečica med prazniki čim dlje ohranila svežino, jo je priporočljivo postaviti v primerno stojalo z vodo in stran od neposrednih virov toplote.
Letošnja rumeno-zelena nalepka tako prinaša več kot le informacijo o poreklu prazničnega drevesca. Spominja, da se skrb za gozd začne že pri mladih drevesih in da lahko tudi z odgovorno izbiro prazničnega okrasja prispevamo k spoštljivejšemu odnosu do narave.
Spletno uredništvo
