Na začetku leta 2023 je Slovenija štela 328.771 mladih v starostni skupini od 15 do 29 let. V primerjavi z letom 1991, ko so mladi predstavljali 22,5 odstotka prebivalstva, je ta številka danes padla na 15,4 odstotka.
Med posameznimi regijami ima osrednjeslovenska regija največji delež mladih (17,6 odstotka), medtem ko je v pomurski regiji ta delež najnižji (12,5 odstotka). Slovenija po deležu mladih zaostaja za povprečjem Evropske unije.
Zaposlovanje mladih: slovenske prednosti
Na področju zaposlovanja so razmere v Sloveniji precej ugodne. Lani je stopnja brezposelnosti med mladimi, starimi od 15 do 29 let, znašala 8,7 odstotka, kar je nižje od povprečja EU, ki je bilo 11,7 odstotka. Poleg tega je bila stopnja delovne aktivnosti med mladimi 47,1-odstotna.
Slovenija se ponaša tudi z nizkim deležem mladih, ki niso vključeni v izobraževanje, usposabljanje ali zaposlitev, saj je takih le 7,6 odstotka. Manjši delež sta zabeležili le Nizozemska in Švedska.
Stopnja tveganja revščine med mladimi od 18 do 24 let je bila 8,2-odstotna, kar je bilo najnižje med članicami EU.
Izobraževanje: dolgotrajni študij kot standard
V šolskem letu 2025/26 je srednje šole obiskovalo več kot 86.600 dijakov. Med njimi je bilo največ zanimanja za programe srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja.
Fantje so se največkrat odločali za tehniko, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, dekleta pa za splošne izobraževalne programe.
V terciarno izobraževanje je bilo vključenih 49 odstotkov prebivalcev v starostni skupini od 20 do 24 let, kar Slovenijo uvršča visoko med državami EU, takoj za Grčijo.
Osamosvajanje: kako dolgo ostajajo mladi doma
Kljub dobrim kazalnikom na področju izobraževanja in zaposlovanja, slovenska mladina zapušča dom staršev pozneje kot v mnogih drugih evropskih državah.
Lani je s starši živelo štiri od petih prebivalcev Slovenije, starih od 16 do 29 let. Povprečna starost ob odselitvi je 28,8 let. Pri tem so razlike med spoloma očitne: moški se povprečno odselijo pri 30 letih, ženske pa pri 27,5 leta.
V EU se najhitreje osamosvajajo mladi na Finskem, najpočasneje pa na Hrvaškem.
Podatki o slovenskih mladih razkrivajo zanimivo dvojnost. Čeprav imajo v primerjavi z vrstniki v EU boljše možnosti na področju izobraževanja, zaposlovanja in revščine, se pozneje osamosvajajo in predstavljajo vse manjši delež celotnega prebivalstva.
Spletno uredništvo Naša Primorska
