Po skoraj dveh desetletjih gradenj, prekinitev, menjav izvajalcev, novih rokov in posameznih faz je ena najdaljših zdravstvenih investicijskih zgodb v Sloveniji vendarle prišla do konca. UKC Ljubljana je pridobil uporabno dovoljenje za zadnjo fazo prenove urgence, s čimer je projekt, ki se je začel julija 2007, uradno zaključen.
Zadnja faza prinaša pet novih operacijskih dvoran, ki bodo pomembno izboljšale pogoje za obravnavo urgentnih kirurških bolnikov. Gre za zaključek prenove enega najbolj obremenjenih urgentnih centrov v Evropi, kjer po podatkih UKC Ljubljana na leto pomoč poišče približno 170.000 bolnikov oziroma okoli 500 na dan.
Številka 20 let pa razkrije le del zgodbe. Prve zamisli o prenovi so namreč še starejše. Idejna zasnova sega v leto 1996, pogodba za izvedbo del pa je bila podpisana šele enajst let pozneje.
Urgenca, ki je bila nekoč med najsodobnejšimi
Glavno stavbo UKC Ljubljana so odprli leta 1975, centralni urgentni blok pa je začel delovati februarja 1976. V tistem času je predstavljal enega naprednejših modelov organizacije nujne medicinske pomoči v nekdanji Jugoslaviji, saj je na enem mestu povezoval splošno nujno medicinsko pomoč, urgentno kirurgijo in internistično prvo pomoč.
Toda število bolnikov je z leti naraščalo, prostori pa so postajali vse manj primerni za sodobne potrebe urgentne medicine. V osemdesetih in devetdesetih letih so sledile številne organizacijske spremembe, leta 1999 pa je bil urgentni kirurški blok ponovno vzpostavljen v sodobnejši organizacijski obliki.
Potreba po temeljiti prostorski prenovi je bila takrat že očitna. Idejna zasnova je nastala leta 1996, do dejanskega začetka velikega projekta pa je minilo še več kot desetletje.
Julij 2007: začetek projekta, ki naj bi bil končan leta 2009
Ministrstvo za zdravje je 18. julija 2007 s konzorcijem podjetij pod vodstvom SCT podpisalo pogodbo za gradbeno-obrtniška dela. Projekt je bil takrat ocenjen na 95,2 milijona evrov, temeljni kamen pa so položili 24. julija.
Načrti so bili precej bolj optimistični od poznejše realnosti. Dela naj bi bila po prvotni časovnici zaključena že konec leta 2009.
Toda prav leta 2009 se je projekt prvič resno ustavil. Izkazalo se je, da je bila projektna dokumentacija pripravljena le za konstrukcijo, pritličje in približno tretjino prometnega terminala. Gradnjo so spomladi ustavili, rok za dokončanje pa prestavili na leto 2012. Predvidena vrednost investicije se je medtem približala 100 milijonom evrov.
Januarja 2010 so dela ponovno stekla in pridobljeno je bilo tudi gradbeno dovoljenje za gradnjo zgornjega nadstropja. Toda projekt je kmalu naletel na nove težave.
Gospodarska kriza in stečaji gradbenih velikanov
Leto 2010 je bilo obdobje globoke gospodarske krize, država pa je z rebalansom proračuna investicije v zdravstvu zmanjšala za skoraj 50 milijonov evrov. Veliki načrti za ljubljansko urgenco so se tako znova znašli pod pritiskom.
Dodatno težavo je predstavljal propad velikih slovenskih gradbenih podjetij. Najprej je v stečaju končal Vegrad, nato še SCT, ki je vodil konzorcij izvajalcev. Država je morala zato iskati nove poti in izvajalce za nadaljevanje projekta.
Prenova, ki bi morala biti takrat že končana, se je tako spremenila v večfazni projekt, pri katerem so posamezne dele postopoma dokončevali in predajali v uporabo.
Prvi veliki rezultat je bil heliport
Eden prvih vidnih rezultatov dolgotrajnega projekta je prišel februarja 2013, ko je začel delovati heliport na strehi UKC Ljubljana.
Njegova vrednost je znašala približno 5,56 milijona evrov, za slovenski sistem nujne medicinske pomoči pa je pomenil pomembno pridobitev. Najtežje poškodovane in kritično bolne paciente je bilo od takrat mogoče s helikopterjem pripeljati neposredno do kliničnega centra.
Toda odprtje heliporta še zdaleč ni pomenilo konca prenove urgence. Glavnina del je ostajala nedokončana.
Nova faza leta 2015, nato prenovljena internistična prva pomoč
Avgusta 2015 se je začela naslednja velika faza gradnje. Dve leti pozneje, leta 2017, so odprli prenovljene prostore internistične prve pomoči.
Takratna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je napovedovala, da bi lahko bila tretja faza projekta zaključena do leta 2020. Tudi ta časovnica se ni uresničila.
Tretja faza prenove se je začela marca 2019, zaradi zahtevnosti pa je bila razdeljena na več funkcionalno samostojnih delov. Posebnost celotnega projekta je bila, da so morali gradbinci prenavljati prostore ob neprekinjenem delovanju urgence.
To je pomenilo, da je bilo treba gradnjo usklajevati z vsakodnevno obravnavo velikega števila bolnikov, saj UKC urgentne dejavnosti zaradi prenove ni mogel preprosto ustaviti.
170.000 bolnikov na leto in urgenca, ki nikoli ni nehala delovati
Prav ta podatek daje skoraj dvajsetletni prenovi posebno razsežnost. Ljubljanska urgenca je morala ves čas projekta ostati operativna.
Danes na njej po podatkih UKC Ljubljana letno obravnavajo okoli 170.000 bolnikov, kar pomeni približno 500 ljudi vsak dan. Gre za izjemno obremenjen sistem, v katerem lahko že manjši zastoj povzroči dolge čakalne dobe in gnečo.
Prenova je zato potekala po posameznih funkcionalnih sklopih. Ko je bil posamezen del dokončan, opremljen in je pridobil uporabno dovoljenje, ga je bilo mogoče vključiti v delo, medtem ko so se gradbena dela nadaljevala drugje.
Septembra 2025 je bil zaključen drugi del prenove urgentnega kirurškega bloka, ki je prinesel tudi sodobno urejene reanimacijske prostore. Ti omogočajo sočasno obravnavo več življenjsko ogroženih poškodovancev.
Zadnja faza prinaša pet novih operacijskih dvoran
Zdaj je končana še zadnja faza. S pridobitvijo uporabnega dovoljenja je UKC Ljubljana po skoraj 20 letih tudi formalno prišel do zaključka prenove urgence.
Ključna pridobitev zadnjega dela je pet novih operacijskih dvoran. Novi prostori bodo omogočali sodobnejšo in učinkovitejšo kirurško obravnavo urgentnih bolnikov ter boljše pogoje za delo zdravstvenega osebja.
Pomembno je tudi, da se razvoj urgentnega kirurškega bloka s tem povsem ne končuje. Načrtovana je še hibridna operacijska dvorana z angiografom, ki združuje klasično operacijsko okolje in napredne slikovne oziroma intervencijske možnosti.
Takšna dvorana omogoča, da lahko pri najzahtevnejših bolnikih različne diagnostične in terapevtske postopke opravijo na istem mestu, brez dodatnega premeščanja pacienta.
Konec skoraj dvajsetletne zgodbe, ne pa konec težav urgence
Pridobitev uporabnega dovoljenja je nedvomno pomemben mejnik. Projekt, katerega temeljni kamen so položili julija 2007 in ki naj bi bil po prvotnih načrtih končan že leta 2009, je potreboval skoraj dve desetletji.
Toda novi prostori sami po sebi ne bodo odpravili vseh težav ljubljanske urgence. Ta ostaja izjemno obremenjena, UKC pa je že večkrat opozarjal na težave zaradi velikega števila pacientov, prostorskih omejitev, pretoka bolnikov na bolnišnične oddelke in kadrovskih obremenitev.
Prav zato zaključek prenove ni samo zgodba o petih novih operacijskih dvoranah. Je tudi zgodba o tem, koliko časa je Slovenija potrebovala, da je dokončala enega ključnih zdravstvenih infrastrukturnih projektov.
Ko so julija 2007 položili temeljni kamen, naj bi bila prenova končana v dobrih dveh letih. Namesto tega so sledili gospodarska kriza, ustavitve, stečaji izvajalcev, spremembe projekta in leta postopnega dokončevanja posameznih delov.
Skoraj 20 let pozneje je uporabno dovoljenje za zadnjo fazo vendarle izdano. Za eno najbolj obremenjenih urgenc v Evropi se tako končuje izjemno dolgo obdobje gradnje – vprašanje prihodnjih let pa bo, ali bodo novi prostori skupaj z organizacijskimi in kadrovskimi ukrepi prinesli tudi tisto, kar bolniki najbolj potrebujejo: hitrejšo, varnejšo in dostopnejšo urgentno obravnavo.
