S 1. novembrom prihaja dražja omrežnina: Najdražji blok bo občutno dražji kot lansko zimo

0

Če se vam zdi, da smo se z novim sistemom omrežnine šele dobro spoznali, prihaja nova sprememba, ki jo bodo gospodinjstva občutila prav v času največje porabe elektrike. S 1. novembrom se začne višja oziroma zimska sezona omrežnine, ki bo trajala do konca februarja. Z njo se vrača najdražji časovni blok 1, letošnja zima pa bo drugačna od prejšnje: lani se je tarifna postavka za moč v tem bloku obračunavala v višini 50 odstotkov določene vrednosti, od novembra letos se bo v višini 70 odstotkov. Pri gospodinjskih odjemalcih bo samo postavka za moč v najdražjem bloku po veljavnih tarifah tako občutno višja kot lansko zimo.

Pri novem sistemu omrežnine je treba najprej razumeti, da leto ni enotno. Razdeljeno je na nižjo sezono, ki traja od marca do oktobra, ter višjo sezono, ki zajema november, december, januar in februar. Razlog je obremenjenost električnega omrežja: v hladnejših mesecih je ta večja, zato je uporaba omrežja v najbolj obremenjenih urah dražja.

Prav zato 1. november ni samo običajna sprememba meseca na koledarju. V sistem se vrne časovni blok 1, ki je najdražji od vseh petih blokov in se pojavlja samo ob delovnih dnevih v višji sezoni. V nižji sezoni ga sploh ni.

Letošnja zima pa prinaša še eno spremembo, ki je pomembnejša od samega prehoda med sezonama.

Lansko zimo smo plačevali polovico, letos bomo 70 odstotkov

Ob uvedbi nove omrežnine je bilo veliko razburjenja prav zaradi velike razlike med tarifnimi postavkami posameznih časovnih blokov. Sistem je bil nato večkrat spremenjen, ena pomembnejših sprememb pa je postopno uvajanje polne tarifne postavke za moč v najdražjem časovnem bloku 1.

Po veljavnih pravilih se je novembra in decembra 2025 ter januarja in februarja 2026 obračunavalo 50 odstotkov določene tarifne postavke za moč v časovnem bloku 1. V prihajajoči zimski sezoni bo delež višji: novembra in decembra 2026 ter januarja in februarja 2027 se bo obračunavalo 70 odstotkov tarifne postavke.

In s tem še ne bo konec postopnega prehoda. Novembra in decembra 2027 bo predvidoma obračunanih že 90 odstotkov vrednosti časovnega bloka 1.

To pomeni, da se gospodinjstva postopoma približujejo polni ceni najdražjega časovnega bloka.

Koliko bo znašala tarifa od 1. novembra?

Za največjo skupino gospodinjskih odjemalcev, priključenih na nizkonapetostno omrežje, je redna tarifna postavka za distribucijsko moč v časovnem bloku 1 trenutno določena pri 3,54290 evra na kilovat mesečno. Toda zaradi 30-odstotnega znižanja se bo novembra in decembra 2026 obračunavala vrednost 2,48003 evra na kilovat na mesec. Pri prenosnem sistemu je znižana postavka za isto skupino 0,19608 evra na kilovat mesečno.

Če obe komponenti seštejemo, dobimo približno 2,67611 evra na kilovat dogovorjene moči mesečno samo za moč v časovnem bloku 1.

Lansko zimo je bila slika drugačna. Znižana tarifna postavka za distribucijski sistem v časovnem bloku 1 je znašala 1,61119 evra na kilovat, za prenosni sistem pa 0,10007 evra. Skupaj približno 1,71126 evra na kilovat mesečno.

Razlika med 1,71126 in 2,67611 evra pomeni približno 56 odstotkov višjo tarifno postavko za moč v časovnem bloku 1 kot lansko zimo. Toda tukaj je zelo pomemben poudarek: to nikakor ne pomeni, da bo celoten račun za elektriko višji za 56 odstotkov.

Govorimo samo o eni komponenti omrežnine – obračunu moči v najdražjem časovnem bloku. Končni račun sestavljajo še druge postavke omrežnine, porabljena električna energija, cena dobavitelja, prispevki, trošarina in DDV.

Kaj to pomeni pri 4, 5, 6 ali 7 kilovatih?

Razliko najlažje pokažemo s konkretnim izračunom.

Če bi imel gospodinjski odjemalec v časovnem bloku 1 dogovorjeno moč 4 kW, bi komponenta za moč v tem bloku po letošnjih tarifah za prenos in distribucijo skupaj znašala približno 10,70 evra na mesec brez davkov in drugih postavk. Po tarifah prejšnje zime je primerljiva vrednost znašala približno 6,85 evra.

Pri 5 kW govorimo o približno 13,38 evra namesto 8,56 evra, pri 6 kW približno 16,06 namesto 10,27 evra, pri 7 kW pa približno 18,73 namesto 11,98 evra.

Razlika samo pri tej komponenti tako znaša približno 3,86 evra mesečno pri 4 kW, 4,82 evra pri 5 kW, 5,79 evra pri 6 kW in 6,75 evra pri 7 kW.

Pri 10 kW bi bila razlika že približno 9,65 evra mesečno.

Ponovno pa velja: to ni razlika celotnega računa, temveč primerjava postavke za obračunsko moč v najdražjem časovnem bloku 1. Dejanski račun posameznega gospodinjstva je odvisen od njegovih dogovorjenih moči po posameznih blokih, porabe in drugih tarifnih elementov. Uradne tarifne postavke prav tako ne vključujejo davkov, taks, trošarin in drugih dajatev.

Kdaj bomo plačevali najdražji časovni blok?

Tudi tu je potrebna previdnost, saj so se ure časovnih blokov v metodologiji spreminjale. Po trenutno veljavni časovni razporeditvi se časovni blok 1 v višji sezoni ob delovnih dnevih pojavlja od 6. do 12. ure ter ponovno od 17. do 20. ure.

Od 12. do 17. ure in od 20. do 22. ure ob delovnih dnevih velja časovni blok 2, med polnočjo in 6. uro ter od 22. do 24. ure pa časovni blok 3.

To pomeni, da so najdražje prav ure, ki za številna gospodinjstva sovpadajo z običajnim ritmom življenja. Zjutraj se ljudje pripravljajo na službo in šolo, pozno popoldne pa se vrnejo domov, kuhajo, perejo, ogrevajo prostore in uporabljajo številne električne naprave.

Toda ob sobotah, nedeljah in dela prostih dnevih časovnega bloka 1 ni. Najdražji blok se pojavi samo na delovni dan v višji sezoni.

Pozimi izgine tudi najcenejši blok 5

Prehod na višjo sezono ima še eno posledico, o kateri se govori nekoliko manj. V nižji sezoni obstaja časovni blok 5, ki je najcenejši od vseh. Pojavlja se samo v nižji sezoni.

Ko 1. novembra vstopimo v višjo sezono, blok 5 izgine, pojavi pa se blok 1. V višji sezoni tako nastopajo bloki 1, 2, 3 in 4, pri čemer se znotraj posameznega dne uporabljajo trije različni časovni bloki.

Z vidika omrežnine torej november pomeni dvojno spremembo: izgubimo najcenejši blok in dobimo najdražjega.

To je eden od razlogov, da so lahko zimski stroški omrežnine opazno višji od poletnih, četudi odmislimo dejstvo, da veliko gospodinjstev pozimi porabi tudi bistveno več električne energije.

Najbolj izpostavljene hiše s toplotnimi črpalkami in električnimi avtomobili

Sprememba je še posebej zanimiva za gospodinjstva, ki so velik del svoje energetike prenesla na elektriko.

Toplotna črpalka pozimi največ dela ravno takrat, ko so zunanje temperature najnižje. Električni avtomobil lahko predstavlja še enega velikih porabnikov. Če temu dodamo indukcijsko kuhalno ploščo, pečico, bojler, pralni in pomivalni stroj, lahko hiša v določenih trenutkih potrebuje precejšnjo moč.

To ne pomeni, da bi morali ljudje pozimi nehati uporabljati električne naprave. Pomeni pa, da je pri gospodinjstvih z velikimi električnimi porabniki smiselno pogledati, koliko naprav deluje istočasno in ali je mogoče del porabe premakniti iz najbolj obremenjenih ur.

Posebej očiten primer je električni avtomobil. Če avtomobil stoji pred hišo od 18. ure zvečer do naslednjega jutra, ga praviloma ni treba začeti polniti ravno ob 18. uri, ko ob delovniku velja najdražji blok 1. Polnjenje je mogoče prestaviti v nočni čas. Podobno velja za pomivalni ali pralni stroj, če ima naprava možnost časovnega zamika.

Toda pri moči ni vse odvisno samo od tega, koliko elektrike porabimo

Novi sistem je za uporabnike nekoliko težje razumljiv prav zato, ker količina električne energije in moč nista ista stvar.

Porabljena električna energija se meri v kilovatnih urah, moč pa v kilovatih. Pri moči je pomembno, kako veliko zmogljivost omrežja uporabnik potrebuje oziroma ima dogovorjeno v posameznem časovnem bloku. Zato lahko dve gospodinjstvi, ki na koncu meseca porabita podobno količino električne energije, plačujeta različno omrežnino.

Prvo ima lahko manjše in bolj enakomerno razporejene potrebe po moči, drugo pa večje konice oziroma višje dogovorjene moči. Prav zaradi tega bo prehod v višjo sezono bolj občuten pri nekaterih gospodinjstvih kot pri drugih.

Zakaj letos plačujemo 70 odstotkov in ne več 50?

Postopen dvig ni naključje. Agencija za energijo je v metodologijo vnesla prehodno obdobje določanja tarifnih postavk za moč v časovnem bloku 1, da bi se polna cena najdražjega bloka uvajala postopoma.

Za zimo 2025/26 je bilo določeno 50 odstotkov vrednosti. Za november in december 2026 ter januar in februar 2027 je določeno 70 odstotkov. Novembra in decembra 2027 bo delež narasel na 90 odstotkov.

S tem se gospodinjstva postopoma približujejo polnemu cenovnemu signalu novega sistema, namesto da bi se celotna vrednost najdražjega časovnega bloka uveljavila naenkrat.

Toda posledica je jasna: če se druge okoliščine ne spremenijo, bo najdražja zimska postavka za moč postopoma postajala dražja.

Višja sezona bo trajala štiri mesece

Pomembno je tudi, da sprememba 1. novembra ni kratkotrajna. Višja sezona traja novembra, decembra, januarja in februarja, nižja pa od marca do vključno oktobra.

Za november in december 2026 že poznamo konkretne tarifne postavke. Za januar in februar 2027 metodologija določa, da se bo v časovnem bloku 1 prav tako obračunavalo 70 odstotkov za leto 2027 določene vrednosti.

Zato tarifnih zneskov za november in december 2026 ne smemo avtomatično preslikati na januar in februar 2027, dokler ne upoštevamo tarifnih postavk, določenih za leto 2027.

Pravilo 70 odstotkov pa bo veljalo za vse štiri mesece prihajajoče višje sezone.

November bo zato na računu pomemben prelom

Pri računih za elektriko se to zimo torej sestavlja več dejavnikov. Gospodinjstva bodo zaradi hladnejšega vremena praviloma porabila več energije, zlasti če se ogrevajo na elektriko. Istočasno se 1. novembra začne višja sezona omrežnine, pojavi se najdražji časovni blok 1 in izgine najcenejši blok 5.

Poleg tega se znižanje tarifne postavke za moč v bloku 1 zmanjšuje: namesto polovice polne vrednosti bomo plačevali 70 odstotkov.

Pri največji skupini gospodinjskih odjemalcev bo novembra in decembra znižana tarifna postavka za distribucijsko moč v bloku 1 znašala 2,48003 evra na kilovat mesečno, pri prenosni omrežnini pa 0,19608 evra.

Zato vprašanje pred začetkom zime ni samo, koliko električne energije bomo porabili. Pomembno bo tudi, kakšne dogovorjene moči imamo in v katerih urah uporabljamo omrežje. Za gospodinjstvo z običajno porabo sprememba morda ne bo dramatična. Pri hiši, ki je skoraj v celoti elektrificirana, pa so lahko razlike bistveno bolj vidne.

In prav zato je 1. november datum, ki si ga je pri letošnjih računih za elektriko vredno zapomniti.

 

Spletno uredništvo Toti Maribor