Petnajstletni Italijan, ki so ga maja na Malti aretirali zaradi lažnega bombnega alarma v šoli, je po skoraj šestih mesecih pripora znova na prostosti. Malteško sodišče je po 169 dneh odredilo njegovo izpustitev proti varščini, vendar kazenski postopek še zdaleč ni končan. Med preiskavo so namreč preiskovalci na njegovih elektronskih napravah odkrili gradivo, zaradi katerega so začeli preverjati tudi domnevne povezave z nevarno mednarodno spletno mrežo 764, ki jo evropski varnostni organi povezujejo z izsiljevanjem in zlorabljanjem mladoletnikov.
Primer 15-letnega italijanskega državljana, ki je od maja letos v priporu na Malti, je dobil pomemben preobrat. Malteško sodišče za mladoletnike je v torek, 10. novembra, odločilo, da se lahko deček po skoraj šestih mesecih vrne k staršem, ki živijo na otoku. Izpustitev je potrdilo tudi italijansko zunanje ministrstvo, ki je primer spremljalo od same aretacije.
Kot poroča italijanska tiskovna agencija ANSA, je bil mladoletnik aretiran 25. maja, potem ko je v šoli, ki jo je obiskoval, sprožil lažni bombni alarm. Dogodek je povzročil evakuacijo šolskega poslopja, poznejša policijska preiskava pa je razkrila še druge okoliščine, zaradi katerih se je zadeva razvila v precej zahtevnejši kazenski postopek.
Odločitev o izpustitvi pomeni konec dolgotrajnega pripora, ne pa tudi konec sodnega postopka. Obtožbe ostajajo predmet nadaljnje obravnave, sodišče pa bo moralo presoditi, ali so očitki tožilstva utemeljeni.
Lažni bombni alarm sprožil evakuacijo šole
Vse se je začelo 25. maja na srednji šoli Lily of the Valley v kraju Mosta, ki deluje v okviru izobraževalne ustanove Maria Regina College. Po navedbah preiskovalcev je 15-letnik povzročil lažni bombni preplah, zaradi katerega so morali šolo evakuirati.
Policija je mladoletnika aretirala še istega dne. Sprva se je zdelo, da bo preiskava osredotočena predvsem na povzročitev lažnega alarma, vendar so preiskovalci med pregledovanjem njegovih elektronskih naprav naleteli na gradivo, ki je odprlo sum drugih kaznivih dejanj.
Po poročanju italijanskih medijev se je preiskava razširila na domnevne povezave z mednarodno spletno skupino 764. Mladoletnik se je tako znašel pred več resnimi očitki, ki so presegali prvotni dogodek v šoli.
Zaradi narave preiskave in mladoletnosti obdolženca je del sodnih postopkov potekal brez navzočnosti javnosti. Sodišče je že med poletnimi obravnavami omejilo poročanje o posameznih podrobnostih, zato je treba ločevati med potrjenimi procesnimi dejstvi in sumi, ki jih preiskovalci še dokazujejo.
Kaj je spletna mreža 764 in zakaj vzbuja tolikšno zaskrbljenost?
Ime 764 se v zadnjih letih pojavlja v mednarodnih preiskavah spletnega izsiljevanja, zlorab in nasilja nad otroki. Gre za decentralizirano mrežo spletnih skupin, katerih člani naj bi prek družbenih omrežij, komunikacijskih aplikacij in spletnih igralnih skupnosti iskali ranljive mladoletnike.
Po ugotovitvah evropskih varnostnih organov takšne skupine uporabljajo manipulacijo, grožnje in izsiljevanje, da bi žrtve prisilile v ustvarjanje intimnih ali nasilnih posnetkov. V nekaterih primerih naj bi jih spodbujale tudi k samopoškodovanju in drugim nevarnim dejanjem.
Posebej zaskrbljujoče je, da storilci pogosto najprej vzpostavijo navidezno prijateljski odnos z žrtvijo. Šele pozneje začnejo uporabljati občutljive podatke ali posnetke kot sredstvo pritiska, s katerim od mladostnikov zahtevajo vedno hujša dejanja.
Malteški javni medij TVM je že avgusta poročal, da so oblasti pri preiskavi italijanskega najstnika preverjale prav morebitne stike s to mrežo. Zaradi suma njegove aktivne vpletenosti so ga med priporom ločili od drugih mladih pripornikov.
Pomembno pa je poudariti, da domnevne povezave s skupino 764 še ne pomenijo dokazane krivde. O odgovornosti mladoletnika bo odločalo sodišče v nadaljevanju postopka.
Prve dni naj bi preživel v zaporu za odrasle
Dolgotrajni pripor je sprožil tudi vprašanja o ravnanju z mladoletnikom. Njegov oče je avgusta v pogovoru za ANSA javno opozoril na razmere, v katerih naj bi bil sin pridržan.
Po očetovih navedbah je deček prve štiri dni po aretaciji preživel v zaporu Corradino, kjer so sicer nastanjeni odrasli zaporniki. Zaradi hudega stresa naj bi si v tem obdobju tudi poškodoval telo. Pozneje so ga premestili v mladinski priporni center Coors, kjer pa je ostal ločen od drugih pripornikov.
Družina je opozarjala, da dolgotrajna osamitev negativno vpliva na njegovo počutje. Oče je razmere označil za zaskrbljujoče in večkrat zahteval, da bi sodišče namesto nadaljnjega pripora omogočilo drugačno obravnavo.
Malteške oblasti so ločeno namestitev pojasnjevale z varnostnimi razlogi. Po njihovem stališču so obstajali pomisleki, da bi lahko mladoletnik zaradi domnevnih povezav s spletno mrežo vplival na druge pripornike.
Primer je tako poleg kazenskih očitkov odprl tudi vprašanje sorazmernosti pripora in zaščite pravic mladoletnikov, ki se znajdejo v kazenskem postopku.
Družina trdi, da je bil lahko tudi sam žrtev spletne manipulacije
Starša sta v preteklih mesecih opozarjala še na drugo plat zgodbe. Po njunih navedbah naj bi se vedenje sina začelo spreminjati že pred aretacijo, zato sta izrazila sum, da je bil morda tudi sam izpostavljen spletnemu novačenju in manipulaciji.
Po poročanju italijanskega portala Open sta starša avgusta poudarila, da ne želita posegati v delo preiskovalcev, vendar menita, da bi bilo treba pri obravnavi njunega sina upoštevati tudi možnost, da je bil sam tarča nevarnih spletnih vplivov.
Zavzemala sta se za obravnavo, ki bi mladoletniku omogočila strokovno pomoč, rehabilitacijo in postopno vrnitev v običajno življenje, namesto dolgotrajne osamitve.
Takšne navedbe so del stališča družine in ne predstavljajo ugotovljenega dejstva v kazenskem postopku. Kljub temu opozarjajo na zahtevnost primerov, v katerih se lahko mladoletniki na spletu znajdejo tako v vlogi žrtev manipulacije kot v vlogi osumljencev kaznivih dejanj.
Prav zaradi teh okoliščin je primer pritegnil pozornost tudi zunaj Malte, zlasti v Italiji, kjer so mediji spremljali dolgotrajno pridržanje mladoletnega državljana.
Posredovalo tudi italijansko zunanje ministrstvo
Italijanska diplomacija se je v primer vključila kmalu po aretaciji. Po navodilih zunanjega ministra Antonia Tajanija je italijansko zunanje ministrstvo v sodelovanju z veleposlaništvom v Valletti spremljalo sodni postopek in zagotavljalo konzularno pomoč družini.
Italijanska veleposlanica na Malti Valentina Setta je mladoletnika med priporom večkrat obiskala. Predstavniki veleposlaništva so spremljali tudi sodne obravnave in ohranjali stike z njegovimi starši.
Še 5. novembra je veleposlanica primer izpostavila na srečanju z malteškim notranjim ministrom Glennom Bedingfieldom. Le nekaj dni pozneje je sodišče sprejelo odločitev o izpustitvi proti varščini.
Italijansko zunanje ministrstvo je v uradnem sporočilu potrdilo, da naj bi se deček med 10. in 11. novembrom vrnil na dom staršev na Malti ter ponovno začel obiskovati šolo. Po navedbah ANSA naj bi šolanje nadaljeval na drugi ustanovi, ne na tisti, kjer je maja prišlo do bombnega preplaha.
Italijansko veleposlaništvo bo tudi v prihodnje spremljalo sodni postopek in družini zagotavljalo konzularno podporo.
Po skoraj šestih mesecih na prostosti, vendar postopek še traja
Od aretacije 25. maja do odločitve o izpustitvi 10. novembra je minilo 169 dni. Za mladoletnika in njegovo družino je bilo to obdobje zaznamovano z dolgotrajnim priporom, sodnimi obravnavami in vprašanji o domnevnih povezavah z eno najbolj razvpitih spletnih mrež, ki jih preiskujejo evropski varnostni organi.
Izpustitev proti varščini pomeni, da bo lahko nadaljnji postopek pričakal zunaj pripora, pod pogoji, ki jih določa sodišče. Ne pomeni pa oprostilne sodbe ali umika obtožb.
Primer ostaja pomemben tudi zaradi širših vprašanj, ki jih odpira. Spletne skupine, ki ciljajo na ranljive mladostnike, predstavljajo vse zahtevnejši izziv za policijo, šole in družine, preiskovanje njihovega delovanja pa pogosto vključuje dokaze, pridobljene iz elektronskih naprav in spletne komunikacije.
Petnajstletnik se bo po skoraj šestih mesecih lahko vrnil k staršem in šolskim obveznostim, o njegovi morebitni kazenski odgovornosti pa bo odločalo nadaljevanje postopka pred malteškim sodiščem.
Spletno uredništvo Naša Primorska
