Poletje je čas dopustov, izletov in pobega v naravo. Gozdne poti, hribi, travniki in obrežja rek so v vročih dneh priljubljena izbira za vse, ki si želijo nekoliko nižjih temperatur, svežega zraka in oddiha od vsakdanjega vrveža. Strokovnjaki se strinjajo, da je gibanje v naravi ena najboljših naložb v zdravje, saj ugodno vpliva na srce, ožilje, duševno počutje in zmanjšuje stres.
A prav poletje prinaša tudi nekaj nevarnosti, na katere marsikdo pomisli šele, ko je prepozno. Klopi, nenadne nevihte, vročina, dehidracija, piki žuželk in srečanja z divjimi živalmi so del poletne narave. Večino tveganj je sicer mogoče preprečiti z nekaj preprostimi ukrepi, zato strokovnjaki poudarjajo, da previdnost nikakor ne pomeni odpovedi izletom. Nasprotno – pomeni le, da se nanje odpravimo bolje pripravljeni.
Klopi so aktivni vse poletje, ne le spomladi
Veliko ljudi zmotno verjame, da so klopi nevarni predvsem spomladi. V resnici ostajajo zelo aktivni tudi poleti, predvsem v obdobjih, ko je dovolj vlage. Najpogosteje jih najdemo na gozdnih robovih, v visoki travi, grmovju in ob zaraščenih poteh, kjer čakajo na mimoidoče ljudi ali živali.
Slovenija spada med evropske države z večjo pojavnostjo bolezni, ki jih prenašajo klopi. Najpogostejša je lymska borelioza, medtem ko je klopni meningoencefalitis virusna bolezen, proti kateri obstaja učinkovito cepljenje. Prav zato Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča uporabo sredstev za odganjanje klopov, nošenje svetlih oblačil z dolgimi rokavi in hlačnicami ter temeljit pregled telesa po vsakem sprehodu.
Posebno pozornost je treba nameniti pregibom kolen, dimljam, pazduham, vratu in lasišču, saj se klopi najraje prisesajo na toplejše in manj opazne dele telesa. Če ga opazimo, ga je treba čim prej odstraniti s tanko pinceto. Mazanje z oljem ali drugimi pripravki ni priporočljivo, saj lahko poveča možnost prenosa povzročiteljev bolezni.
Kače se človeku praviloma umaknejo, a previdnost ostaja pomembna
Poleti so precej dejavnejše tudi kače, saj jim visoke temperature omogočajo lažje uravnavanje telesne temperature. V Sloveniji živijo tri vrste strupenjač – modras, gad in laški gad –, vendar strokovnjaki poudarjajo, da so ugrizi razmeroma redki.
Večina kač človeka ne napade. Če zaznajo tresljaje ali korake, se praviloma same umaknejo. Do ugriza največkrat pride takrat, ko jih nekdo preseneti, stopi nanje ali jih skuša prijeti oziroma odgnati.
Največ možnosti za srečanje je na kamnitih pobočjih, sončnih jasah, zaraščenih gozdnih poteh in med skalami. Zato pohodnikom priporočajo, naj hodijo po označenih poteh, nosijo zaprto obutev in naj z rokami ne segajo v nepregledno grmovje ali pod kamenje. Če kačo opazimo, je najboljša odločitev miren umik in dovolj velika varnostna razdalja.
🌞 Nasvet dneva
Pred vsakim izletom preverite vremensko napoved, v nahrbtnik pospravite dovolj vode, sredstvo proti klopom in napolnjen mobilni telefon. Če se odpravljate v hribe, o izbrani poti obvestite tudi bližnje.
Ose, sršeni in čebele so poleti precej bolj dejavni
Topli dnevi pomenijo tudi večjo aktivnost os, sršenov in čebel. Največ težav povzročajo na piknikih, ob sadovnjakih ali tam, kjer je veliko sladke hrane in pijače. Mnogi ljudje ob piku občutijo le bolečino in oteklino, pri osebah z alergijo na strup žuželk pa lahko pride tudi do življenjsko nevarne anafilaktične reakcije.
Strokovnjaki opozarjajo, da ose pogosto prilezejo v odprte pločevinke ali kozarce s sladkimi pijačami, zato je pred vsakim požirkom dobro preveriti, ali se v njih skriva nezaželen obiskovalec. Prav tako odsvetujejo mahanje z rokami, saj lahko žuželke takšno gibanje razumejo kot grožnjo.
Na izletih je priporočljivo hrano pokrivati, ostanke čim prej pospraviti, izogibati pa se velja tudi močnim parfumom in zelo sladkim dišavam, ki lahko žuželke privabljajo.
Tudi v senci lahko hitro pride do dehidracije
Mnogi menijo, da med sprehodom po gozdu ni nevarnosti zaradi vročine, ker večino poti prehodijo v senci. A telo tudi tam izgublja tekočino. Potenje je naraven mehanizem hlajenja organizma, zato lahko že po nekaj urah hoje pride do dehidracije, če tekočine ne nadomeščamo sproti.
Prvi znaki so pogosto neopazni – žeja, glavobol, utrujenost in slabša zbranost. Če jih prezremo, se lahko pojavijo vrtoglavica, mišični krči in celo vročinska izčrpanost. Še posebej pozorni morajo biti starejši, otroci in kronični bolniki.
Na daljše sprehode je priporočljivo vzeti dovolj vode, izlet načrtovati v jutranjih ali večernih urah ter si med hojo redno privoščiti krajše postanke. Pomembna sta tudi lahka oblačila in pokrivalo za glavo, saj neposredno sonce dodatno obremenjuje organizem.
Poletne nevihte lahko nastanejo zelo hitro
Ena največjih nevarnosti poletja so nenadne nevihte. Sončno dopoldne se lahko predvsem v hribovitih predelih že v eni uri spremeni v močan naliv s strelami, sunki vetra in točo.
Pred odhodom v naravo je zato vedno priporočljivo preveriti vremensko napoved in med potjo spremljati razvoj oblakov. Če zaslišimo grmenje ali opazimo hitro temnenje neba, je najbolje čim prej zapustiti vrhove, grebene in druga izpostavljena območja.
Prav tako ni priporočljivo iskati zavetja pod osamljenimi drevesi ali v bližini kovinskih ograj. V gorah lahko nevihta zelo hitro spremeni razmere na poti, zato gorski reševalci vsako leto posredujejo tudi zaradi pohodnikov, ki so podcenili vremenske razmere.
Narava ostaja najboljša izbira za poletni oddih
Kljub vsem opozorilom strokovnjaki poudarjajo, da ni razloga za odpoved poletnim sprehodom. Prav nasprotno – gibanje v naravi dokazano zmanjšuje stres, izboljšuje telesno pripravljenost, krepi srčno-žilni sistem in pozitivno vpliva na duševno zdravje.
Ključ do varnega izleta je predvsem dobra priprava. Primerna obutev, dovolj vode, zaščita pred klopi, spremljanje vremenske napovedi in spoštljiv odnos do narave lahko preprečijo večino nevšečnosti, zaradi katerih bi se sicer prijeten izlet spremenil v obisk urgence ali posredovanje reševalcev.
Poletje je najlepše prav takrat, ko ga lahko brezskrbno preživimo na prostem. Nekaj minut priprav pred odhodom je zato majhna naložba za veliko varnejši in prijetnejši dan v naravi.
💡 Ste vedeli?
Slovenija spada med evropske države z najvišjo pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa. Strokovnjaki zato priporočajo cepljenje predvsem ljudem, ki veliko prostega časa preživijo v gozdovih, na travnikih ali v hribih.
Spletno uredništvo
