Širjenje virusa denge na Dugem otoku, ki je bilo do sedaj povezano predvsem s tropskimi območji, je sprožilo alarm v zdravstvenih krogih. Raziskave so potrdile, da se je virus razširil med domačini, kar bi lahko imelo resne posledice za zdravje prebivalcev Hrvaške. Strokovnjaki opozarjajo tudi na potencialno nevarnost virusa čikungunje, saj vse toplejša poletja ustvarjajo ugodne razmere za širjenje teh bolezni, ki jih prenašajo komarji.
Začetek epidemije in širjenje virusa
Dogodki, ki so pripeljali do odkritja širjenja virusa denge, so se začeli maja 2024, ko se je nemški turist po obisku Dugega otoka vrnil z vročino in izpuščaji. Zdravniški pregledi so potrdili okužbo z virusom denge. To je spodbudilo epidemiološko službo Zavoda za javno zdravstvo Zadar k izvedbi obsežne terenske preiskave, kjer so odvzeli krvne vzorce 30 prebivalcem otoka. Rezultati so pokazali, da je bilo osem ljudi okuženih z virusom denge, kar je nakazovalo na nedavno ali preteklo okužbo. Le dva posameznika sta poročala o simptomih, kar pomeni, da je virus večinoma ostal neopažen in nezaznan.
Načini prenosa in vpliv podnebnih sprememb
Virus denge se na Hrvaškem prenaša preko azijskega tigrastega komarja, invazivne vrste, ki je bila prvič zabeležena leta 2004. Za razliko od avtohtonih komarjev, tigrasti komar pika podnevi, kar olajša širjenje virusa. Okuženi potnik je virus prinesel na Hrvaško, kjer ga je komar pičil med viremijo. S tem je postal prenašalec, s čimer je omogočil nadaljnje širjenje virusa na zdrave osebe. Toplejša in daljša poletja ter milejše zime, ki jih prinašajo podnebne spremembe, ustvarjajo ugodne pogoje za razmnoževanje tigrastega komarja, kar povečuje tveganje za širjenje virusa. Poleg tega obstaja možnost, da so virus na Dugi otok prinesli tudi italijanski mornarji, saj so v bližnji italijanski regiji Marke beležili večji izbruh denge.
Nevarnost virusa čikungunje
Poleg denge strokovnjaki opozarjajo tudi na nevarnost virusa čikungunje, ki se prav tako širi v Evropi. Čeprav na Hrvaškem še niso zabeležili okužbe, nevarnost ostaja prisotna. Virus čikungunje povzroča hitro razvijajoče se simptome po piku okuženega komarja, ki vključujejo visoko telesno temperaturo in močne bolečine v sklepih, kar pogosto onemogoča gibanje. Drugi simptomi so glavobol, slabost, utrujenost, izpuščaji in bolečine v mišicah. Akutna faza bolezni traja približno sedem do deset dni. Ker specifičnega zdravila ni, je zdravljenje usmerjeno na lajšanje simptomov, pri čemer je ključna zaščita pred piki komarjev.
Preventivni ukrepi in priporočila
Za zmanjšanje tveganja okužbe z virusoma denge in čikungunje strokovnjaki svetujejo nošenje dolgih oblačil, uporabo repelentov in namestitev zaščitnih mrež na okna in vrata. Prav tako je pomembno redno odstranjevanje vseh virov stoječe vode, ki predstavljajo idealno okolje za razvoj komarjev. Potniki, ki se vračajo iz endemičnih območij, morajo biti še posebej previdni in pozorni na morebitne simptome.
Spletno uredništvo
