Ukrajinski generalni tožilec Ruslan Kravčenko je le nekaj ur po tem, ko je zatrjeval, da ne namerava odstopiti, sporočil, da zapušča položaj. Njegov odhod prihaja sredi ene najbolj neprijetnih protikorupcijskih preiskav za ukrajinski pravosodni vrh: preiskovalci naj bi razkrili kriminalno združbo, ki je v zameno za podkupnine ščitila goljufive klicne centre in prala milijone griven. Preiskali so tudi prostore, ki jih uporablja Kravčenko, eden od visokih uradnikov njegovega tožilstva je končal v priporu. Kravčenko vsakršno vpletenost odločno zanika, protikorupcijski organi pa ga za zdaj niso javno označili za osumljenca.
Ukrajino sredi vojne z Rusijo pretresa nov politični in korupcijski škandal, ki je tokrat segel neposredno do vrha državnega tožilstva.
Generalni tožilec Ruslan Kravčenko je v ponedeljek zvečer sporočil, da je predsedniku Volodimirju Zelenskemu in parlamentu predložil svoj odstop. Odločitev je presenetljiva predvsem zato, ker je še istega dne novinarjem zagotavljal, da zaradi preiskave ne namerava zapustiti položaja.
Nekaj ur pozneje si je premislil.
»To je politična odločitev. Sprejel sem jo zavestno. Ne želim, da bi se položaj generalnega tožilca uporabljal kot orodje političnega obračunavanja,« je sporočil. Obenem je poudaril, da njegove trditve glede očitkov ostajajo nespremenjene – zanika kakršno koli sodelovanje v domnevni kriminalni shemi.
Operacija Kartagina udarila v samo srce tožilstva
V ozadju Kravčenkovega odstopa je preiskava ukrajinskega Nacionalnega protikorupcijskega urada NABU in Specializiranega protikorupcijskega tožilstva SAPO, poimenovana Operacija Kartagina.
Organa sta 5. septembra sporočila, da sta razkrila domnevno kriminalno združbo, ki naj bi jo sredi leta 2025 oblikoval visoki uradnik generalnega tožilstva. Vanjo naj bi vključil aktivne tožilce in osebe zunaj urada.
Posel naj bi bil zelo donosen.
Po navedbah preiskovalcev so goljufivi klicni centri plačevali podkupnine v zameno za zaščito oziroma nemoteno delovanje. Centri naj bi izvajali telefonske prevare tako nad Ukrajinci kot tujci, ljudje znotraj državnega aparata pa naj bi poskrbeli, da jim organi pregona niso stopili na prste.
Denar, pridobljen s shemo, naj bi nato prali prek nepremičnin, bančnih računov in premoženja, formalno registriranega na druge osebe.
Milijoni za nepremičnine, nakit in drugo premoženje
NABU je objavil tudi prve konkretne številke.
Po navedbah preiskovalcev naj bi bilo več kot 20 milijonov griven, približno 450.000 evrov, porabljenih za nepremičnine, nakit in drugo vrednejše premoženje. Za najmanj 12 milijonov griven premoženja naj bi registrirali na tretje osebe, dodatnih deset milijonov pa naj bi položili na račune sodelavcev in jih prikazovali kot zakonite poslovne prihodke.
V širšem delu preiskave gre za še več denarja. Eden glavnih osumljencev naj bi bil povezan s pranjem premoženja v vrednosti več kot 89 milijonov griven oziroma okoli dva milijona evrov.
Preiskovalci so do zdaj identificirali pet domnevnih članov skupine.
Fotografije, ki jih je objavil NABU, kažejo tudi sef, poln svežnjev ameriških dolarjev. Toda prav Kravčenko opozarja, da sama fotografija denarja še ne dokazuje povezave z njim ali njegovim uradom.
Visoki uradnik tožilstva končal za zapahi
Eden osrednjih osumljencev je Serhij Kropiva, namestnik vodje oddelka za mednarodno pravno sodelovanje pri generalnem tožilstvu.
Protikorupcijski preiskovalci so ga pridržali, višje protikorupcijsko sodišče pa je odredilo pripor do 2. novembra. Varščino je določilo pri kar 120 milijonih griven oziroma približno 2,7 milijona dolarjev.
Kropiva je osumljen tudi pranja premoženja v vrednosti več kot 89 milijonov griven in je bil suspendiran s položaja.
V priporu je končala še 24-letna Jelizaveta Ivahnenko, pri kateri je bila varščina določena na 20 milijonov griven oziroma okoli 450.000 dolarjev. Pridržan je bil tudi Kropivov voznik Serhij Kucij.
Toda najbolj občutljiv del preiskave se začne pri vprašanju, kdo je stal nad skupino.
Kdo je skrivnostni »šef«?
NABU je objavil posnetke pogovorov, v katerih se pojavlja oseba, imenovana »šef«.
Preiskovalci Kravčenka niso javno imenovali kot tega človeka. Obstaja pa podrobnost, zaradi katere so se pojavila ugibanja o povezavi z generalnim tožilcem.
V posnetkih je za »šefa« uporabljeno patronimično ime Andrijovič, omenjeno pa je tudi, da je v preteklosti vodil ukrajinsko davčno upravo. Ti podatki ustrezajo Kravčenkovi biografiji.
Toda to ni dokaz, da je skrivnostni »šef« Kravčenko.
NABU ga ni javno označil za osumljenca in proti njemu ni objavil obtožbe. Zato je mogoče zapisati samo, da se nekatere podrobnosti iz posnetkov ujemajo z njim, ne pa, da so preiskovalci dokazali njegovo vpletenost.
Preiskovalci so vstopili tudi v njegove prostore
Primer je postal politično eksploziven, ko so preiskovalci izvedli preiskave v prostorih generalnega tožilstva.
Urad generalnega tožilca je potrdil, da so detektivi NABU preiskovali tudi uradne prostore, ki jih uporablja Kravčenko, ter prostore njegove prve namestnice in drugih zaposlenih.
Tožilstvo je zagotovilo sodelovanje s preiskavo, hkrati pa izrazilo dvom o utemeljenosti nekaterih preiskovalnih ukrepov.
Po njihovih navedbah dokumentacija, na podlagi katere so bile odrejene preiskave, ni vsebovala neposrednih dokazov, da bi Kravčenko komu naročil zaščito nezakonitih klicnih centrov, oviral preiskave, opozarjal osumljence na načrtovane akcije, prejemal nezakonit denar ali imel korist od domnevne kriminalne sheme.
Kravčenko je šel še dlje.
»Nikoli nisem nikomur naročil, naj ščiti klicne centre«
Generalni tožilec je očitke označil za neutemeljene.
Zanikal je, da bi kadar koli naročil zaščito nezakonitih klicnih centrov ali sodeloval pri pranju denarja. Odgovarjal je tudi na vprašanja o življenjskem slogu svoje družine, potovanjih in hiši v elitnem naselju Kozin južno od Kijeva.
Njegova družina tam živi v približno 280 kvadratnih metrov veliki hiši, za katero Kravčenko pravi, da jo najema. Pojasnil je, da so jo izbrali že pozimi, pred vselitvijo pa so bila potrebna zaključna dela in oprema.
Preiskovalno gradivo naj bi pokazalo, da je Kropiva pomagal organizirati določena dela na tej nepremičnini. Prav odnos med njima je zato postal eden od elementov, ki zanimajo preiskovalce.
Kravčenko vztraja, da so bili vsi družinski izdatki pokriti iz prijavljenih in zakonitih prihodkov.
Dopoldne: »Ne odstopam.« Zvečer: »Odstopam.«
Potem je prišel ponedeljek.
Kravčenko je sprva javno sporočil, da kljub škandalu ne namerava odstopiti. Istega dne naj bi se sestal s predsednikom Zelenskim in Davidom Arahamijo, vodjo parlamentarne poslanske skupine predsednikove stranke Služabnik ljudstva.
Po informacijah ukrajinskih medijev naj bi se po tem srečanju odločalo o njegovi politični prihodnosti.
Pozno zvečer je Kravčenko objavil povsem drugačno odločitev.
Odstopil bo.
Uradno vztraja, da je odločitev politična in da ne želi dovoliti, da bi funkcija generalnega tožilca postala orodje političnega spopada. Hkrati ne umika niti ene svoje trditve o lastni nedolžnosti.
Nov udarec za Zelenskega
Primer prihaja v zelo neprijetnem trenutku za predsednika Volodimirja Zelenskega.
Ukrajina se še vedno bori proti ruski invaziji, hkrati pa je korupcija eno od vprašanj, ki najmočneje vplivajo na zaupanje domače javnosti in zahodnih partnerjev.
Še posebej občutljiv je odnos oblasti do NABU in SAPO. Zelenski je bil že leta 2025 tarča množičnih protestov zaradi poskusa omejevanja neodvisnosti obeh protikorupcijskih institucij, po močnem domačem in mednarodnem pritisku pa je morala oblast del sprememb obrniti.
Od takrat so protikorupcijski preiskovalci odprli več primerov, ki so segli blizu predsednikovega političnega kroga in visokih državnih uradnikov.
Zdaj je odstopil še človek na vrhu državnega tožilstva.
Kravčenko ni obtožen – toda politična škoda je že nastala
Pri tej zgodbi je zato pomembno ločiti dve stvari.
Kazensko Kravčenkova odgovornost ni ugotovljena. NABU ga za zdaj ni javno označil za osumljenca, sam pa vse očitke o svoji vpletenosti zanika. Preiskava mora šele pokazati, kdo je sodeloval v domnevni kriminalni organizaciji in kdo jo je ščitil.
Politično pa je škoda že nastala.
Preiskovalci so vstopili v prostore generalnega tožilstva. Visoki uradnik tega urada je v priporu z večmilijonsko varščino. Preiskuje se domnevno zaščito klicnih centrov, ki so goljufali ljudi, ter pranje milijonov. V prestreženih pogovorih se pojavlja skrivnostni »šef«, podrobnosti o njem pa sprožajo vprašanja, ki sežejo vse do vrha tožilstva.
Kravčenko je v ponedeljek zjutraj zatrjeval, da ne bo odstopil.
Zvečer je svoj odstop že poslal predsedniku in parlamentu.
Preiskava bo morala odgovoriti, ali je bil generalni tožilec samo politična žrtev škandala, ki je izbruhnil pod njim, ali pa bodo preiskovalci našli kaj več. Za zdaj je mogoče z gotovostjo reči samo eno: Operacija Kartagina je v nekaj dneh odnesla enega najmočnejših ljudi ukrajinskega pravosodja.
Spletno uredništvo
