“Dal sem, da sem eno leto starejši in me je spustilo noter,” pojasnjuje Gabriel. “Jaz sem napisala, da sem rojena leta 1989,” doda Mia. Vstop v digitalni svet je za otroke pogosto le vprašanje nekaj klikov. Kljub temu, da aplikacije za družbena omrežja uradno zahtevajo določeno starost za registracijo, mnogi mladi zlahka zaobidejo te omejitve.
Preprosto vnesejo napačne podatke o svoji starosti ali se zatečejo k uporabi umetne inteligence. Anže pojasnjuje: “Slikaš se in vprašaš, če te malo bolj postara, pa pošlješ to sliko.”
Raziskava med osmošolci je pokazala, da so vsi učenci vsaj enkrat lagali o svoji starosti na družbenih omrežjih. Kljub starostnim omejitvam, večina uporablja več platform, pri čemer polovica od njih celo zaobide starševski nadzor. “Dve minuti,” pravi ena izmed učenk, kolikor potrebuje, da obide omejitve.
Pravila, ki ne delujejo
Strokovnjaki opozarjajo, da sistem, kjer platforme same določajo pravila, ne deluje. Odgovornost za spoštovanje pravil se pogosto prenese na uporabnika – na otroka. Po Avstraliji, ki je decembra lani uvedla ukrepe za zaščito mlajših od 16 let, si podobne regulacije želi tudi Evropa. Bruselj že dela na orodjih, ki bi omejila dostop do vsebin, neprimernih za mlade. A že ob predstavitvi modela so se pokazale prve pomanjkljivosti.
“Biometrija ni nekaj, kar je popolnoma tehnično obdelano. Vemo, da so si v Veliki Britaniji otroci s flomastrom narisali brke in jih je prepoznalo kot odrasle,” opozarja Gorazd Božič, vodja Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost. Kljub tehnološkemu napredku ostajajo nekatere metode preverjanja starosti nedosledne in nepopolne.
Negativni vplivi na mladostnike
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima vsak deseti mladostnik težave z nadzorom uporabe družbenih omrežij, kar vodi do odtegnitvenih simptomov, zanemarjanja drugih dejavnosti in negativnih posledic v vsakdanjem življenju. Dr. Marko Puschner iz Safe.si poudarja, da mladi potrebujejo zunanje omejitve pri uporabi spleta. Raziskave kažejo, da so dekleta zrela za uporabo družbenih omrežij med 13. in 14. letom, fantje pa med 15. in 16. letom.
Tveganja pretiranega preverjanja starosti
Strokovnjaki opozarjajo, da pretirano preverjanje starosti lahko odpre nova tveganja. Platforme pogosto uporabljajo osebne dokumente ali biometrične podatke za preverjanje starosti. Božič se sprašuje, ali bodo ti podatki v rokah držav ali zasebnih podjetij. “Zavedati se moramo, da se ne uvaja samo preverjanje starosti mladoletnih, to je preverjanje starosti vseh, da se lahko določi, kdo so otroci in mladoletni,” pravi.
Spletno uredništvo
