Vozniki, ki se pogosto odpravljajo čez zahodno mejo, bodo morali biti v prihodnje še posebej pozorni na dogajanje na italijanskih avtocestah. Italija namreč pripravlja spremembo prometne zakonodaje, s katero želi kaznovati tudi prepočasno vožnjo. Na skrajnem levem pasu določenih avtocest bi morali vozniki praviloma voziti najmanj 100 kilometrov na uro, sicer bi jim lahko grozila globa od 40 do 160 evrov. Toda ukrep še ni sprejet, veljal pa ne bi na vseh avtocestah. Medtem ko Italijani razmišljajo o strožjih pravilih, slovensko ministrstvo za infrastrukturo podobnih sprememb za zdaj ne načrtuje.
Na italijanskih avtocestah se že dolgo srečujejo s težavo voznikov, ki se zadržujejo na prehitevalnem pasu, čeprav ne prehitevajo drugih vozil. Takšna vožnja lahko ovira prometni tok, povzroča nenadna zaviranja in povečuje tveganje za nevarne manevre drugih voznikov. Italijanske oblasti zato pripravljajo spremembe, s katerimi bi želele izboljšati pretočnost prometa in jasneje določiti pravila uporabe skrajnega levega pasu.
Predlog je del širše reforme prometne zakonodaje, ki jo je italijanski ministrski svet predhodno podprl oktobra. Med predvidenimi spremembami je določitev najnižje dovoljene hitrosti na prehitevalnem pasu nekaterih večpasovnih avtocest.
Če bo zakon sprejet v predlagani obliki, bodo lahko vozniki, ki bodo brez upravičenega razloga na takšnem pasu vozili počasneje od 100 kilometrov na uro, kaznovani z globo od 40 do 160 evrov.
Pomembno pa je poudariti, da nova ureditev še ne velja. Italijanski parlament mora zakonodajni predlog še obravnavati, njegova končna vsebina pa se lahko med postopkom spremeni.
Najmanj 100 kilometrov na uro, vendar samo na določenih avtocestah
Predlagano pravilo je precej bolj omejeno, kot bi bilo mogoče sklepati iz napovedi o kaznovanju počasnih voznikov. Ne bi namreč veljalo na vseh italijanskih avtocestah, temveč samo na tistih, ki imajo najmanj tri prometne pasove v vsako smer.
Na takšnih odsekih bi bila za skrajni levi oziroma prehitevalni pas določena najnižja hitrost 100 kilometrov na uro. Namen ukrepa je preprečiti, da bi posamezni vozniki brez razloga upočasnjevali promet na pasu, ki je namenjen predvsem prehitevanju.
Na običajnih dvopasovnih avtocestah takšna omejitev ne bi veljala. Prav tako predlog ne pomeni, da bodo morali vsi vozniki na italijanskih avtocestah voziti najmanj 100 kilometrov na uro. Počasnejša vožnja bo še naprej mogoča na drugih prometnih pasovih, kadar bo skladna s prometnimi predpisi in razmerami na cesti.
Posebej pomembna je še ena podrobnost. Tudi če voznik na skrajnem levem pasu vozi s hitrostjo 100 ali 110 kilometrov na uro, to še ne pomeni, da lahko tam ostane ves čas vožnje. V Italiji namreč že zdaj velja pravilo, da morajo vozniki uporabljati skrajni desni prosti prometni pas, leve pa predvsem za prehitevanje.
Po končanem prehitevanju se mora voznik zato vrniti na ustrezen desni pas. Nova določba bi obstoječim pravilom dodala še konkretno hitrostno omejitev za posamezne avtocestne odseke.
Kdaj počasnejša vožnja ne bo kazniva?
Italijanski predlog predvideva tudi izjeme, saj bi bilo nevarno zahtevati vožnjo s hitrostjo najmanj 100 kilometrov na uro v vseh okoliščinah.
Če so na avtocesti zastoji, prometne nesreče ali dela, bodo vozniki seveda lahko vozili počasneje. Enako velja za neugodne vremenske razmere, kot so močan dež, gosta megla, zmanjšana vidljivost ali druge okoliščine, zaradi katerih bi bila višja hitrost nevarna.
Temeljno pravilo prometne varnosti namreč ostaja nespremenjeno: voznik mora hitrost vedno prilagoditi razmeram na cesti. Tudi če je na posameznem odseku dovoljena višja hitrost, to ne pomeni, da je takšna vožnja v vsakem trenutku varna.
Predlagana ureditev je tako usmerjena predvsem proti voznikom, ki na prehitevalnem pasu brez prometnega ali varnostnega razloga vozijo občutno počasneje od običajnega prometnega toka in s tem ovirajo druge.
Italijanski zakonodajalci želijo s tem zmanjšati tudi tveganje za nevarna prehitevanja po desni strani, do katerih lahko prihaja, kadar voznik predolgo vztraja na levem pasu.
Zakaj je lahko počasna vožnja na levem pasu nevarna?
Med vozniki pogosto prevladuje prepričanje, da nevarnost na avtocestah predstavljajo predvsem tisti, ki vozijo prehitro. Prehitra vožnja je nedvomno pomemben dejavnik prometnih nesreč, vendar lahko nevarne okoliščine nastanejo tudi zaradi nepravilne uporabe prometnih pasov in nenadnih razlik v hitrosti.
Kadar voznik brez razloga vztraja na prehitevalnem pasu in vozi počasneje od prometnega toka, se lahko za njim začne nabirati kolona. Vozniki, ki prihajajo od zadaj, morajo zmanjšati hitrost, pogosto tudi zavirati, kar lahko povzroči verižno reakcijo.
Takšni pojavi so posebej izraziti na prometno obremenjenih avtocestah. Dovolj je že nenadno zaviranje enega vozila, da se začne val upočasnjevanja širiti nazaj po koloni. Posledica so lahko tako imenovani fantomski zastoji, ki nastanejo tudi brez prometne nesreče ali druge očitne ovire.
Na to je za 24ur opozoril tudi Matjaž Korošak z Agencije za varnost prometa. Pojasnil je, da lahko zaradi zaporednega zaviranja nastane zastoj, ki se nato še precej časa ne sprosti.
Težava torej ni nujno samo v hitrosti posameznega vozila, temveč v načinu vožnje in odzivanju drugih udeležencev. Prav zato prometni strokovnjaki poudarjajo pomen pravilne uporabe voznih pasov, varnostne razdalje in predvidljivega ravnanja za volanom.
Kaj pa Slovenija? Podobnih kazni za zdaj ne načrtujemo
Medtem ko Italija pripravlja novo ureditev, slovensko ministrstvo za infrastrukturo podobnega ukrepa trenutno ne načrtuje. Kot so pojasnili za 24ur, počasnejše vožnje po prehitevalnem pasu ne prepoznavajo kot sistemske težave, ki bi zahtevala dodatno zakonsko urejanje.
Tudi na Agenciji za varnost prometa menijo, da slovenska zakonodaja že vsebuje ustrezna pravila. Vozniki morajo namreč prehitevati varno in se po opravljenem manevru vrniti na desni prometni pas. Težava je predvsem v doslednem spoštovanju in nadzoru teh določb.
Matjaž Korošak je ob tem opozoril, da policija nima dovolj sredstev za učinkovit nadzor vseh tovrstnih kršitev. To pomeni, da tudi dobro zapisana pravila sama po sebi ne zagotavljajo njihovega spoštovanja.
Na slovenskih avtocestah je sicer določeno, da morajo biti vozila sposobna dosegati hitrost najmanj 60 kilometrov na uro. To pa ne pomeni, da mora voznik v vseh okoliščinah dejansko voziti najmanj 60 kilometrov na uro, saj mora tudi pri nas hitrost prilagoditi razmeram.
Predlagana italijanska ureditev je drugačna, ker bi posebej določila najnižjo hitrost za skrajni levi pas na določenih večpasovnih avtocestah.
Prehitevalni pas ni namenjen neprekinjeni vožnji
Na nepravilno uporabo levega prometnega pasu že dlje časa opozarjajo tudi predstavniki Zavoda Reševalni pas. Njegov predstavnik Anže Albreht je za 24ur slikovito opisal ravnanje nekaterih voznikov, ki se levega pasu držijo, kot da bi imeli vinjeto samo zanj.
Takšna navada ni zgolj moteča za druge udeležence v prometu, temveč lahko vpliva tudi na nastajanje zastojev in otežuje pravilno razvrščanje vozil v izrednih razmerah.
Pri vožnji po avtocesti je zato pomembno, da voznik po opravljenem prehitevanju čim prej varno zapelje nazaj na desni pas. Če je promet gost, mora svojo vožnjo prilagoditi razmeram in vzdrževati ustrezno varnostno razdaljo.
Albreht sicer opozarja, da dodatne kazni niso nujno najboljša rešitev. Po njegovem mnenju je treba največ pozornosti nameniti ozaveščanju voznikov in spreminjanju prometnih navad, podobno kot se je v zadnjih letih izboljšala kultura vzpostavljanja reševalnega pasu.
Prav pri reševalnem pasu se je pokazalo, da lahko vztrajno opozarjanje, izobraževanje in javne kampanje pomembno vplivajo na vedenje voznikov. Podobno bi bilo mogoče pristopiti tudi k pravilni uporabi prehitevalnega pasu.
Pomembno opozorilo za slovenske voznike, ki potujejo v Italijo
Spremembe italijanske prometne zakonodaje so pomembne tudi za slovenske voznike, zlasti za prebivalce Primorske, ki redno uporabljajo italijansko cestno omrežje. Številni se vsakodnevno vozijo proti Trstu, drugi pa po italijanskih avtocestah potujejo proti Benetkam, Milanu ali drugim evropskim mestom.
Če bo Italija predlagano ureditev sprejela, bo treba na ustrezno označenih večpasovnih avtocestah dodatno paziti tudi na najnižjo hitrost na skrajnem levem pasu. Toda že zdaj velja, da ta pas ni namenjen stalni vožnji, temveč predvsem prehitevanju.
Za slovenske voznike je pomembno tudi, da se ne zanašajo zgolj na domače prometne navade. Pravila uporabe prometnih pasov, omejitve hitrosti in sankcije se med državami lahko razlikujejo, zato je pred potovanjem smiselno poznati veljavne predpise.
Predlog italijanske reforme predvideva nadaljnji zakonodajni postopek v letu 2027, uporaba nekaterih novih določb pa bi se lahko začela šele leta 2028. Natančni datumi bodo odvisni od sprejetja zakona in morebitnih izvedbenih predpisov.
Za zdaj torej velja, da Italija novih glob za vožnjo pod 100 kilometri na uro na prehitevalnem pasu še ni uvedla. Če bo predlog sprejet, pa bodo morali vozniki na določenih avtocestah paziti ne le na to, da ne vozijo prehitro, temveč tudi na to, da brez upravičenega razloga ne ovirajo prometa s prepočasno vožnjo.
Spletno uredništvo Goriške novice
