Le malo evropskih pokrajin se lahko pohvali s tako nenavadno zgodovinsko dediščino, kot jo ima Goriška. Na Kostanjevici nad Novo Gorico namreč že 190 let počiva francoski kralj Karel X. Burbonski, ki je po izgubi prestola in dolgem izgnanstvu svoje zadnje zatočišče našel prav v Gorici. Njegova zgodba je povezana s francosko revolucijo, padcem monarhije, kraljevim begom in usodno boleznijo, ki ga je doletela komaj nekaj dni po prihodu na Goriško.
Med 6. in 11. novembrom bodo to izjemno poglavje evropske zgodovine obudili s številnimi brezplačnimi dogodki v Novi Gorici, Gorici in Šempetru pri Gorici.
Obiskovalci bodo lahko vstopili v kraljevo nekdanjo rezidenco, si ogledali dragocene predmete iz njegove zapuščine in se podali na poseben kraljevski sprehod.
Kralj, ki je izgubil prestol in se podal na dolgo pot izgnanstva
Karel X. Burbonski se je rodil 9. oktobra 1757 v Versaillesu, v času, ko je bila francoska monarhija še ena najvplivnejših evropskih političnih sil. Bil je mlajši brat francoskih kraljev Ludvika XVI. in Ludvika XVIII. Njegovo življenje so zaznamovali burni politični pretresi, ki so v nekaj desetletjih povsem spremenili Francijo in Evropo. Francoska revolucija leta 1789 je zamajala temelje kraljeve oblasti, leta 1793 pa so revolucionarji usmrtili njegovega brata Ludvika XVI.
Karel je že v začetku revolucije zapustil Francijo in dolga leta preživel v tujini. Po Napoleonovem porazu in ponovni vzpostavitvi monarhije se je vrnil v domovino, leta 1824 pa je po smrti svojega brata Ludvika XVIII. postal francoski kralj. Takrat je bil star 67 let, njegova politična prepričanja pa so ostala močno povezana s tradicionalnim razumevanjem kraljeve oblasti.
Njegova vladavina je trajala le šest let. S poskusi omejevanja svobode tiska in krepitve kraljevih pooblastil je sprožil vse večje nasprotovanje. Julija 1830 so v Parizu izbruhnili množični protesti, ki so prerasli v revolucijo. Karel X. je moral odstopiti in zapustiti Francijo, oblast pa je prevzel Ludvik Filip Orleanski.
Prav ta julijska revolucija je navdihnila znamenito sliko Eugèna Delacroixa Svoboda vodi ljudstvo, eno najbolj prepoznavnih upodobitev revolucionarnega boja v evropski umetnosti. Za Karla X. pa je pomenila začetek zadnjega obdobja življenja, ki ga je preživel daleč od francoskega prestola.
Izgnani francoski dvor je zatočišče našel v Gorici
Po odhodu iz Francije se je Karel X. s spremstvom najprej umaknil v Edinburgh na Škotskem, nato pa v Prago. Leta 1836 se je odločil za selitev v Gorico, ki je bila takrat del avstrijskega cesarstva. Pri izbiri novega bivališča sta pomembno vlogo igrala milejše podnebje in gostoljubje grofov Coronini, ki so kralju ponudili nastanitev v svoji palači.
Karel X. je v Gorico prispel 21. oktobra 1836 in se naselil v Palači Coronini Cronberg. Skupaj z njim so na Goriško prišli člani kraljeve družine in številni spremljevalci. Nekdanji francoski dvor je tako za nekaj časa postal del vsakdanjega življenja mesta, ki se je nenadoma znašlo v središču zanimanja evropskih monarhističnih krogov.
Toda kraljevo bivanje na Goriškem je bilo izjemno kratko. Le sedemnajst dni po prihodu, 6. novembra 1836, je 79-letni Karel X. umrl za kolero. Po zgodovinskih zapisih je prav pred to boleznijo iskal varnejše zatočišče, saj je takrat pustošila po številnih evropskih mestih.
Iz svoje sobe v Palači Coronini je lahko gledal proti frančiškanskemu samostanu na Kostanjevici, ki ga domačini poznajo tudi kot Kapelo. Po izročilu si je zaželel, da bi ga pokopali prav tam. Njegovo željo so izpolnili 11. novembra 1836, ko so ga položili v grobnico pod samostansko cerkvijo.
Na Kostanjevici počiva edini francoski kralj, pokopan zunaj Francije
Grobnica na Kostanjevici je danes ena najpomembnejših zgodovinskih znamenitosti Nove Gorice. V njej poleg Karla X. počiva še pet članov francoske kraljeve rodbine Burbonov in kraljevi dvorni minister. Med pokopanimi je tudi njegov sin Ludvik Anton, vojvoda Angoulêmski, ter njegova žena Marija Terezija Šarlota, hči usmrčenega francoskega kralja Ludvika XVI. in kraljice Marije Antoanete.
Kostanjevica je zaradi kraljevih grobov dobila ime Mali Saint-Denis, po znameniti baziliki Saint-Denis pri Parizu, kjer so pokopani številni francoski vladarji. Karel X. velja za edinega francoskega kralja, ki je pokopan zunaj Francije, njegova grobnica pa je edinstven spomenik evropske monarhične zgodovine na slovenskih tleh.
Zanimivo je, da se zgodba Burbonov z njegovo smrtjo ni končala. Člani družine so še naprej živeli v Gorici, kjer je njihov izgnani dvor ohranil pomembno simbolno vlogo za privržence stare francoske monarhije. Goriška je tako postala del širše evropske politične in dinastične zgodovine, čeprav je bila geografsko precej oddaljena od Pariza.
V preteklosti so se pojavile tudi pobude, da bi posmrtne ostanke kralja in nekaterih njegovih sorodnikov prenesli v Francijo. Kljub tem prizadevanjem kraljeva grobnica ostaja na Kostanjevici, kjer jo obiskujejo domači in tuji obiskovalci.
Šest dni dogodkov bo povezalo Novo Gorico, Gorico in Šempeter
Ob 190. obletnici smrti Karla X. so se Mestna občina Nova Gorica, kulturne ustanove, zgodovinarji, frančiškani in organizacije z obeh strani slovensko-italijanske meje povezali v obsežen program, ki bo potekal od petka, 6. novembra, do srede, 11. novembra.
Dogajanje bo združilo zgodovinska predavanja, vodene oglede, filmske projekcije, ustvarjalne delavnice, literarna srečanja in osrednjo kulturno slovesnost. Posebna vrednost programa je, da obiskovalcem ne bo predstavljal zgolj zgodovinskih podatkov, ampak jim bo omogočil tudi neposredno spoznavanje prostorov, v katerih so živeli člani kraljeve družine oziroma kjer so ohranjeni sledovi njihove navzočnosti.
Koordinacijo obeležitve je prevzela Mestna občina Nova Gorica, sodelujejo pa med drugim Fundacija Coronini, Frančiškanski samostan Kostanjevica, Goriški muzej, Gimnazija Nova Gorica, Kulturni dom Nova Gorica, Javni zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina ter Občina Šempeter – Vrtojba.
Pomembno je tudi čezmejno sodelovanje, saj so bile Gorica, Kostanjevica in Šempeter v času Karla X. del enotnega zgodovinskega prostora. Današnja državna meja jih sicer ločuje, vendar prav zgodba francoskega kralja dokazuje, kako tesno je prepletena njihova kulturna dediščina.
Petek, 6. november: Zgodovinarja bosta razkrila manj znana poglavja kraljevega izgnanstva
Program se bo začel v petek, 6. novembra, ob 17. uri v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica s pogovornim večerom Burboni na Goriškem. Osrednja gosta bosta zgodovinar dr. Renato Podbersič in dr. Janez Šumrada, zgodovinar ter nekdanji slovenski veleposlanik v Franciji.
Obiskovalcem bosta predstavila zgodovinske okoliščine, ki so pripeljale do izgnanstva francoske kraljeve družine, njeno potovanje po Evropi ter življenje v Gorici. Posebna pozornost bo namenjena zadnjim dnevom Karla X. in širšemu pomenu, ki ga je prihod kraljevega dvora imel za tedanje mesto.
Takšno srečanje bo zanimivo predvsem za ljubitelje zgodovine, saj zgodba Burbonov odpira tudi vprašanja o evropskih političnih razmerah v 19. stoletju, odnosih med monarhijami in usodi vladarskih družin, ki so po revolucijah izgubile svojo oblast.
Sobota, 7. november: Od kraljeve spalnice do grobnice na Kostanjevici
Najbolj razgiban dan bo sobota, 7. novembra, ko bodo med 9. in 18. uro potekali dnevi odprtih vrat, vodeni ogledi in ustvarjalne dejavnosti na treh zgodovinskih lokacijah. Obiskovalci bodo lahko raziskovali Palačo Coronini v Gorici, Dvorec Coronini v Šempetru pri Gorici in Frančiškanski samostan Kostanjevica.
Posebno zanimanje bo zagotovo pritegnila Palača Coronini Cronberg, kjer je Karel X. preživel zadnje dni svojega življenja. V zgodovinski rezidenci je še danes mogoče obiskati prostor, v katerem je bila nekoč kraljeva spalnica, danes urejen kot reprezentančni salon z njegovim portretom in spominskimi predmeti. Palača bo v soboto med 14. in 18. uro izjemoma brezplačno odprta za obiskovalce.
Ob 10. uri se bo pred palačo začel Kraljevski sprehod, posebno vodeno doživetje, ki bo povezalo kraj kraljevega zadnjega bivališča z njegovim poslednjim počivališčem na Kostanjevici. Sprehod bo potekal v slovenskem in italijanskem jeziku ter obiskovalcem omogočil spoznavanje zgodovinskih povezav med obema mestoma.
Zaradi omejenega števila mest je za Kraljevski sprehod obvezna predhodna prijava do četrtka, 5. novembra, na elektronski naslov info@coronini.it. Udeležba je brezplačna.
V Šempetru vodena ogleda dvorca, na Kostanjevici kraljevi predmeti in dokumentarni film
V soboto bodo ob 10. in 11. uri v Dvorcu Coronini v Šempetru pri Gorici pripravili vodena ogleda v slovenskem jeziku. Dvorec stoji na Trgu Ivana Roba 3a, obisk pa bo priložnost za spoznavanje še ene pomembne stavbe, povezane z rodbino Coronini in zgodovino širšega goriškega prostora.
Na Kostanjevici bo dan odprtih vrat potekal med 9. in 17. uro. Obiskovalci si bodo lahko ogledali predmete iz zapuščine francoske kraljeve družine, med njimi tudi liturgična oblačila, povezana z Burboni. Razstavno postavitev pripravlja Goriški muzej, kar dogodku daje dodatno muzejsko in zgodovinsko vrednost.
Vodeni ogledi samostana bodo potekali ob 12. uri v slovenskem in italijanskem jeziku, ob 14. uri v slovenščini in ob 15. uri v italijanščini. Ob 13. in 16. uri bodo predvajali dokumentarni film Karel X. – Burboni na Goriškem, ki bo na voljo tudi z italijanskimi podnapisi.
Posebnost letošnjega obeleževanja so tudi ohranjeni predmeti, povezani s kraljevim pogrebom. Po poročanju Primorskega dnevnika so v samostanu v pripravah na obletnico uredili grobnico, očistili nagrobne kamne in pridobili razstavni vitrini za dva ohranjena pogrebna venca iz leta 1836. Obiskovalci bodo tako lahko spoznali tudi redke materialne priče zgodovinskega dogodka, ki se je na Goriškem zgodil pred skoraj dvema stoletjema.
Brezplačne delavnice tudi za najmlajše
Sobotni program ne bo namenjen samo odraslim ljubiteljem zgodovine. Med 12. in 16. uro bodo na Kostanjevici potekale brezplačne ustvarjalne delavnice za otroke, ki jih pripravljajo Frančiškanski samostan Kostanjevica, novogoriška območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Goriški muzej.
Organizatorji želijo z ustvarjalnimi dejavnostmi približati zgodovinsko dediščino tudi mlajšim generacijam. Takšen pristop je pomemben predvsem zato, ker lahko otroci zgodovino spoznavajo drugače kot zgolj iz učbenikov, skozi neposreden stik z zgodovinskim prostorom, predmeti in pripovedmi.
Družine bodo lahko obisk Kostanjevice združile z ogledom kraljeve grobnice, samostanskih prostorov in drugih zanimivosti, ki jih ponuja ta zgodovinsko pomembna lokacija nad Novo Gorico.
Ponedeljek, 9. november: Francoščina, prevajanje in srečanje z Alešem Bergerjem
Po sobotnem vrhuncu se bo program nadaljeval v ponedeljek, 9. novembra, ob 18. uri v Knjigarni kavarni Maks v Novi Gorici. Pogovorni večer Francoščina v novogoriškem okolju in izziv prevajanja bo zgodovinsko temo povezal s sodobnim jezikovnim in kulturnim življenjem mesta.
Sodelovale bodo profesorice francoščine in dijaki Gimnazije Nova Gorica, ki se bodo srečali s priznanim prevajalcem, pisateljem ter literarnim in gledališkim kritikom Alešem Bergerjem. Pogovor bo posvečen pomenu francoščine, njenemu poučevanju in posebnostim literarnega prevajanja.
Dijaki bodo program dopolnili z branjem literarnih odlomkov v slovenskem in francoskem jeziku. Dogodek bo tako povezal zgodovinsko navzočnost francoske kraljeve družine na Goriškem s sodobnim zanimanjem za francosko kulturo in jezik.
Torek, 10. november: Osrednja slovesnost Kralj v mestu vrtnic
Osrednja kulturna slovesnost bo v torek, 10. novembra, ob 18. uri v gledališki dvorani Gimnazije Nova Gorica. Prireditev z naslovom Kralj v mestu vrtnic bo posvečena spominu na Karla X. in dediščini francoske kraljeve družine na Goriškem.
Program pripravljajo Mestna občina Nova Gorica, Gimnazija Nova Gorica in Kulturni dom Nova Gorica. Po poročanju Primorskega dnevnika bo dogodek režirala Samanta Kobal, sodelovali pa bodo tudi mladi, ki bodo zgodovinsko temo povezali s svojim pogledom na monarhijo, kraljevske družine in njihov pomen v sodobnem svetu.
Prireditev bo tako presegla zgolj tradicionalno spominsko slovesnost. Organizatorji želijo zgodovinsko dediščino predstaviti tudi skozi umetniško ustvarjanje in razmišljanje mlajših generacij, kar je posebej zanimivo v mestu, ki je skupaj z Gorico leta 2025 nosilo naziv evropske prestolnice kulture.
Sreda, 11. november: Spominska maša in pot, po kateri so kralja pospremili h grobu
Obeleževanje se bo zaključilo v sredo, 11. novembra, natanko 190 let po pokopu Karla X. na Kostanjevici. Ob 17. uri bo v frančiškanski samostanski cerkvi potekala slovesna maša v spomin na francoskega kralja.
Po poročanju Primorskega dnevnika bo mašo daroval upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres, predvidena pa je tudi procesija po poti, po kateri so leta 1836 kralja pospremili k njegovemu zadnjemu počivališču.
Prav zaključni dogodek bo simbolno povezal današnjo Goriško z zgodovinskim trenutkom, ko je izgnani francoski monarh našel svoj zadnji dom na Kostanjevici. Kraljeva grobnica je odtlej ostala del lokalne in evropske zgodovinske dediščine ter eden najbolj nenavadnih spomenikov, ki jih premore slovenski prostor.
Goriška kraljevska dediščina kot priložnost za čezmejni kulturni turizem
Letošnja obletnica ni pomembna samo zaradi spomina na zgodovinsko osebnost. Odpira tudi možnosti za nadaljnji razvoj kulturnega turizma in povezovanje znamenitosti, ki so danes razdeljene med Slovenijo in Italijo, zgodovinsko pa so bile del skupnega prostora.
Goriški odbornik za kulturo Fabrizio Oreti je ob predstavitvi programa poudaril pomen sodelovanja, ki se je še okrepilo v času evropske prestolnice kulture GO! 2025. Direktorica Javnega zavoda za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina Erika Lojk pa je po poročanju Primorskega dnevnika opozorila, da zgodba francoskih Burbonov v tujini vedno vzbuja veliko zanimanja.
Tudi novogoriški župan Samo Turel je ob predstavitvi dogodkov poudaril pomen skupne zgodovinske dediščine in sodelovanja med ustanovami z obeh strani meje. Prav povezovanje zgodovinskih lokacij, muzejev, samostana in izobraževalnih ustanov omogoča, da se kraljeva zgodba predstavi širšemu krogu obiskovalcev.
Ob tem velja spomniti, da Kostanjevica ni pomembna samo zaradi kraljeve grobnice. Samostan hrani tudi bogato Škrabčevo knjižnico z več kot 11.000 knjigami, med njimi dragocenimi starimi tiski in izvodom Bohoričeve slovnice Zimske urice iz leta 1584. Tako se na istem kraju srečujejo francoska dinastična zgodovina, slovenska jezikovna dediščina in večstoletna samostanska tradicija.
Vsi dogodki brezplačni, za Kraljevski sprehod prijava do 5. novembra
Organizatorji poudarjajo, da so vse prireditve, vodeni ogledi, projekcije in ustvarjalne delavnice brezplačni. Večina dogodkov je odprta za obiskovalce brez predhodne prijave, izjema pa je sobotni Kraljevski sprehod, za katerega je treba zaradi omejenega števila mest prijavo poslati najpozneje do četrtka, 5. novembra, na info@coronini.it.
Za obiskovalce, ki bi radi v enem dnevu spoznali čim več kraljevske dediščine, bo posebej primerna sobota, 7. novembra. Takrat bodo lahko obiskali vse tri ključne lokacije, si ogledali predmete iz kraljeve zapuščine, prisluhnili zgodovinskim razlagam in doživeli del poti, ki povezuje zadnje bivališče Karla X. z njegovim grobom.
Sto devetdeset let po smrti izgnanega francoskega kralja tako Goriška ponovno odpira poglavje zgodovine, ki jo povezuje s Parizom, evropskimi monarhijami in burnim 19. stoletjem. Kralj, ki je izgubil prestol, je na Goriškem našel zadnje počivališče, njegova zgodba pa še danes povezuje ljudi, ustanove in kraje na obeh straneh meje.
Spletno uredništvo Goriške novice
