Položnice za dolgotrajno oskrbo, ki so jih številni Slovenci letos prvič prejeli na dom, še vedno povzročajo težave. Po zadnjih podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ima kar 40.392 zavezancev delno ali v celoti neporavnane obveznosti, skupni dolg pa je do 23. oktobra dosegel skoraj 1,6 milijona evrov. Čeprav so prve položnice prispele že januarja, ZZZS postopkov izterjave še ni začel. Na zavodu pojasnjujejo, da vzpostavljajo informacijsko podporo, ki bo omogočila izdajo odločb in nadaljnje postopke. Medtem številni zavezanci še vedno opozarjajo na nejasnosti glede tega, zakaj morajo prispevek sploh plačevati.
Uvedba obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo je v Sloveniji prinesla novo finančno obveznost, ki pa je vsi zavezanci očitno niso pričakovali. Čeprav se prispevek pobira že od 1. julija 2025, so nekateri prebivalci prve položnice prejeli šele januarja letos, ko jim je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) poslal obračune za preteklih šest mesecev. Za marsikoga je bil to prvi neposredni stik z novim sistemom financiranja dolgotrajne oskrbe, zato so se hitro pojavila vprašanja o upravičenosti obračunov, višini prispevka in načinu plačevanja.
Po podatkih ZZZS, ki jih je 2. novembra objavil Svet24, je bilo do 23. oktobra 2026 neporavnanih za 1.586.869,57 evra zapadlih prispevkov. Delno ali v celoti neporavnane obveznosti je imelo 40.392 zavezancev. To pomeni, da več deset tisoč ljudi še ni v celoti poravnalo svojih zakonsko določenih obveznosti, čeprav so bili prvi polletni obračuni izdani pred več kot devetimi meseci.
Ob tem ostaja pomembno vprašanje, zakaj je toliko položnic še vedno neplačanih. Ali gre za finančne težave, nepoznavanje obveznosti, nesoglasja glede obračunov ali preprosto za spregledana plačila, iz razpoložljivih podatkov ni mogoče ugotoviti. ZZZS namreč ne vodi ločene statistike o tem, koliko ljudi prispevka ni plačalo niti delno in koliko jih je poravnalo samo del obveznosti.
Prve položnice presenetile več kot 100.000 zavezancev
ZZZS je januarja 2026 izdal 101.579 polletnih obračunov za obdobje od julija do decembra 2025. Njihova skupna vrednost je znašala 2.877.407 evrov. Položnice so prejeli predvsem samoplačniki prispevka, za katere zakon predvideva poseben način obračunavanja, drugačen od tistega, ki velja za zaposlene in upokojence.
Med prejemniki so bili posamezniki, ki si sami plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje, nekateri njihovi družinski člani, predvsem zakonci in starši, ter določene skupine oseb, ki živijo v Sloveniji in prejemajo pokojnino iz tujine. ZZZS je obračune pripravil na podlagi podatkov o njihovi vključenosti v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.
Za večino teh zavezancev je mesečni prispevek znašal 5,99 evra, kar za šestmesečno obdobje pomeni 35,94 evra. Vendar ta znesek ni veljal za vse enako. Če je bil posameznik v ustrezno kategorijo zavarovanja vključen samo del obračunskega obdobja, je bil prispevek obračunan glede na dejansko trajanje zavarovanja.
Težava je bila predvsem v tem, da so nekateri prejemniki položnice razumeli kot novo ali nepričakovano obveznost. Ker prispevka niso plačevali mesečno, temveč so zanj prejeli polletni obračun, so se spraševali, ali gre za enkratno plačilo ali obveznost, ki se bo ponavljala.
Na zavodu so pojasnjevali, da ne gre za prostovoljno plačilo, temveč za obvezno socialno zavarovanje, ki je določeno z zakonom. Vključitev v sistem ni odvisna od tega, ali posameznik trenutno potrebuje storitve dolgotrajne oskrbe.
Julija nov obračun, skupni znesek še višji
Drugi polletni obračun je ZZZS izdal julija 2026, tokrat za obdobje od januarja do junija. Na naslove zavezancev je poslal 95.595 obračunov, kar je skoraj 6000 manj kot januarja, njihova skupna vrednost pa je znašala približno 2,91 milijona evrov.
Čeprav se je število obračunov zmanjšalo, je bil skupni obračunani znesek za približno 35.000 evrov višji. To kaže, da samo število prejemnikov položnic ne določa končnega zneska obveznosti. Na višino obračuna vplivajo tudi zavarovalni status, trajanje vključitve v zavarovanje in druge okoliščine, določene z zakonodajo.
Oba polletna obračuna skupaj predstavljata približno 5,8 milijona evrov obračunanih prispevkov za kategorije samoplačnikov, ki jim položnice pošilja ZZZS. Vendar tega zneska ne gre enačiti s celotnimi prihodki sistema dolgotrajne oskrbe, saj se prispevki zaposlenih, samozaposlenih, upokojencev in drugih skupin pobirajo tudi na druge načine.
Podatki o neporavnanih obveznostih tako odpirajo vprašanje učinkovitosti pobiranja prispevkov pri tistih zavezancih, ki morajo plačilo urediti sami. Pri zaposlenih se prispevek obračuna ob izplačilu plače, pri upokojencih pa se praviloma odtegne od pokojnine, zato se s polletnimi položnicami ne srečujejo na enak način.
Skoraj 1,6 milijona evrov neplačanih prispevkov, izterjave pa še ni
Najbolj izstopajoč podatek je višina zapadlih neporavnanih obveznosti. Po stanju na dan 23. oktobra je ZZZS evidentiral 1.586.869,57 evra dolga pri 40.392 zavezancih. Gre za obveznosti, ki so bile v celoti ali delno neporavnane, zato iz teh številk ni mogoče sklepati, da prav toliko ljudi ni plačalo ničesar.
Kljub visokemu skupnemu znesku zavod do takrat še ni začel postopkov izterjave. Kot so pojasnili za Svet24, je razlog v vzpostavljanju informacijske podpore za izdajo odločb in nadaljnje postopke, povezane s predajo neporavnanih obveznosti v izterjavo.
To pomeni, da zavod še pripravlja tehnične in administrativne pogoje za nadaljnjo obravnavo dolgov. Ob tem ni sporočil natančnega datuma, kdaj naj bi se postopki začeli, niti koliko zavezancev bi bilo lahko vključenih v prvo fazo izterjave.
Dejstvo, da izterjava še ni stekla, ne pomeni, da je obveznost plačila prenehala ali da so neporavnani prispevki odpisani. Gre za zakonsko določene obveznosti, zato zavezanci, ki so prejeli pravilen obračun, ne morejo sklepati, da jim zneska zaradi trenutnega zastoja pri izterjavi ni treba poravnati.
Za posameznike, ki menijo, da je bil prispevek obračunan napačno, pa je pomembno, da preverijo podatke o svojem zavarovanju in morebitne nepravilnosti uredijo po predvidenem postopku.
Ob prvih položnicah okoli 500 vprašanj in 77 pritožb
Prvi polletni obračun je povzročil precejšen odziv javnosti. Na območni enoti ZZZS, pristojni za obračunavanje in vodenje teh prispevkov, so prejeli približno 500 pisnih vprašanj in 77 pritožb. Dodatna vprašanja so obravnavale tudi druge območne enote, vendar zavod zanje nima ločene statistike, ki bi se nanašala izključno na dolgotrajno oskrbo.
Največ nejasnosti je bilo povezanih z razlogi za plačilo. Zavezance je zanimalo, zakaj so prejeli obračun, na katero obdobje se nanaša, ali bodo morali prispevek plačevati tudi v prihodnje in kako je mogoče preveriti pravilnost zneska.
Posebno skupino so predstavljali posamezniki, ki so opozarjali na drugačen zavarovalni status, zavarovanje v tujini ali vprašanja glede stalnega prebivališča. Pri takšnih primerih je lahko odločilno, kateri podatki so bili v času obračuna evidentirani v uradnih evidencah.
ZZZS je pojasnil, da obračune izdaja na podlagi podatkov o vključenosti posameznika v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Če so ti podatki napačni ali zastareli, je treba najprej urediti zavarovalni status oziroma podatke pri pristojni instituciji.
To je posebej pomembno za ljudi, ki živijo ali delajo v tujini, prejemajo tuje pokojnine ali so se jim med obračunskim obdobjem spremenile okoliščine, pomembne za zavarovanje.
Več kot 7000 popravkov obračunov
Da so se pri izvajanju novega sistema pojavljale tudi spremembe obračunov, kaže podatek o številu naknadnih popravkov. ZZZS je od januarja do septembra 2026 izvedel 7190 popravkov v skupni vrednosti 100.457,93 evra.
Po pojasnilih zavoda so bili popravki povezani predvsem z odjavami iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in posledično tudi iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Nanašali so se na že izdane polletne obračune, pri katerih je bilo treba naknadno upoštevati spremenjene podatke o zavarovanju.
Vendar število popravkov ne pomeni, da je ZZZS pri vseh teh primerih prvotno storil napako. Spremembe so lahko posledica naknadno urejenega ali spremenjenega zavarovalnega statusa, zato je treba razlikovati med administrativnimi popravki in dejanskimi nepravilnostmi pri obračunavanju.
Pri drugem polletnem obračunu je bilo vprašanj občutno manj. Na pristojni območni enoti so julija evidentirali 45 vprašanj in devet pritožb, manj pa je bilo tudi telefonskih klicev in osebnih obiskov.
Manjše število odzivov lahko pomeni, da so bili zavezanci z obveznostjo že bolje seznanjeni, vendar samo iz tega podatka ni mogoče sklepati, da so bile vse nejasnosti odpravljene. Število neporavnanih obveznosti namreč kaže, da plačevanje prispevka pri precejšnjem delu zavezancev še vedno ni urejeno.
Kdo mora plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo?
Prispevek za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo se v Sloveniji pobira od 1. julija 2025. Namenjen je financiranju storitev za ljudi, ki zaradi starosti, bolezni, invalidnosti ali drugih okoliščin potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih.
V obvezno zavarovanje so praviloma vključene polnoletne osebe, ki so vključene tudi v obvezno zdravstveno zavarovanje, zakon pa določa tudi nekatere posebne primere vključitve. Pri tem je pomembno razlikovati med vključitvijo v zavarovanje in dejansko upravičenostjo do storitev dolgotrajne oskrbe. Samo plačevanje prispevka namreč še ne pomeni, da lahko posameznik samodejno začne koristiti storitve.
Za zaposlene se prispevek obračuna ob izplačilu plače, za upokojence ob izplačilu pokojnine, za samozaposlene pa v okviru postopkov obračunavanja in plačevanja prispevkov, ki jih vodi finančna uprava.
Posebnost skupine, ki ji ZZZS pošilja polletne obračune, je v tem, da mora prispevek poravnati na podlagi posebej izdanega obračuna. Prav zato so ti zavezanci bolj neposredno občutili novo obveznost, ki je pri drugih skupinah vključena v že obstoječe postopke obračunavanja.
Po informacijah ZZZS je za večino samoplačnikov iz obravnavane skupine mesečni znesek 5,99 evra, vendar je treba pri vsakem posameznem primeru upoštevati njegovo zavarovalno podlago in obdobje vključitve.
Kaj storiti, če ste prejeli položnico, pa menite, da je ne bi smeli?
Če posameznik meni, da je prejel neupravičen ali napačen obračun, je prvi korak preverjanje podatkov o zavarovanju. Pomembno je ugotoviti, na katero obdobje se obračun nanaša, po kateri zavarovalni podlagi je bila obveznost določena in ali je bil zavarovalni status v tem obdobju pravilno evidentiran.
Če se je posameznik medtem odjavil iz zavarovanja, spremenil prebivališče ali uredil zavarovanje v tujini, je treba preveriti, ali so bile spremembe ustrezno vnesene v uradne evidence. Pri vprašanjih glede zavarovalnega statusa je pristojen ZZZS oziroma institucija, ki vodi ustrezne podatke, pri nepravilnostih glede prebivališča pa je lahko potrebna ureditev podatkov na upravni enoti.
Pomembno je tudi, da zavezanec položnice ne prezre zgolj zato, ker meni, da je nepravilna. Smiselno je pravočasno pridobiti pisno pojasnilo in po potrebi uporabiti pravna sredstva, navedena v prejetem dokumentu. Če je bila obveznost že poravnana, je treba preveriti tudi pravilnost podatkov o plačilu in sklicu.
ZZZS na svoji spletni strani objavlja informacije o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, načinu plačevanja prispevkov in postopkih za posamezne kategorije zavezancev. Za konkretna vprašanja o osebnem obračunu pa je najprimernejši neposreden stik z zavodom.
Zakaj je vprašanje neplačanih prispevkov pomembno tudi za prihodnost sistema?
Dolgotrajna oskrba predstavlja enega pomembnejših novih sistemov socialne varnosti v Sloveniji. Njegov namen je zagotoviti pomoč ljudem, ki zaradi zmanjšane samostojnosti potrebujejo podporo pri vsakdanjem življenju, bodisi doma bodisi v institucionalnem okolju.
Sistem temelji na obveznih prispevkih in sredstvih državnega proračuna. Zato je učinkovito pobiranje prispevkov pomembno za njegovo financiranje, hkrati pa mora biti postopek dovolj jasen, da zavezanci razumejo svoje obveznosti in imajo možnost pravočasno odpraviti morebitne nepravilnosti.
Podatki o več kot 40.000 zavezancih z neporavnanimi obveznostmi kažejo, da ima ZZZS pri izvajanju novega sistema še precej dela. Poleg vzpostavitve postopkov izterjave ostaja pomembno tudi obveščanje zavezancev, predvsem tistih, ki prispevka ne plačujejo samodejno ob plači ali pokojnini.
Skoraj 1,6 milijona evrov zapadlih neplačanih prispevkov tako ni zgolj računovodski podatek. Odpira tudi vprašanje, kako učinkovito je država ob uvedbi nove obveznosti obvestila vse skupine zavezancev in kako hitro lahko pristojni organi uredijo primere, pri katerih so podatki o zavarovanju nejasni ali spremenjeni.
Za zdaj ZZZS natančnega začetka izterjav še ni napovedal. Vsem, ki imajo neporavnane obveznosti ali dvomijo o pravilnosti prejetih obračunov, pa ostaja priporočilo, naj svoj položaj preverijo in ga pravočasno uredijo.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
