V Ilirski Bistrici se nadaljuje spor o ustanovitvi Regijskega parka Snežnik, ki je dobil pomemben sodni epilog. Upravno sodišče je razveljavilo odločitev župana Gregorja Kovačiča, s katero je bil ustavljen postopek za razpis referenduma o občinskem odloku. Sodišče je presodilo, da občinski statut pri začetni referendumski pobudi določa nedopustno visok prag podpore volivcev. Občina je zdaj sporočila, da bo omogočila nadaljevanje postopka in zbiranje podpisov na upravni enoti, obenem pa napoveduje zaščito svojih pravnih interesov.
Če bodo pobudniki zbrali zadostno število veljavnih podpisov, bodo lahko občani o prihodnosti regijskega parka odločali na referendumu.
V občini Ilirska Bistrica je vprašanje ustanovitve Regijskega parka Snežnik že več mesecev predmet razprav in nasprotovanj. Projekt, ki ga občinsko vodstvo predstavlja kot pomemben korak pri varovanju naravne dediščine, je naletel tudi na odpor dela občanov, ki zahtevajo možnost neposrednega odločanja.
Po odločitvi upravnega sodišča se je položaj bistveno spremenil. Občina je 11. novembra sporočila, da bo postopek referendumske pobude nadaljevala, pobudniki pa bodo lahko začeli zbirati podpise za zahtevo za razpis naknadnega referenduma.
S tem se odpira možnost, da bodo o odloku, ki ga je občinski svet sprejel junija, na koncu odločali volivci. Toda za dejanski razpis referenduma bodo morali pobudniki najprej izpolniti zakonske pogoje.
Občinski svet je park podprl, del občanov zahteva referendum
Občinski svet Občine Ilirska Bistrica je odlok o ustanovitvi Regijskega parka Snežnik sprejel 18. junija letos. Za odlok je glasovalo 15 občinskih svetnikov, proti pa trije. Med podporniki so bili svetniki liste Gremo!, Nove Slovenije, Gibanja Svoboda in dva neodvisna svetnika.
Ustanovitev parka je občinsko vodstvo utemeljevalo s potrebo po dolgoročnem varovanju naravnih vrednot in urejenem upravljanju območja. Snežniško območje je namreč pomembno zaradi obsežnih gozdov, kraških pojavov in življenjskega prostora številnih rastlinskih ter živalskih vrst.
Vendar predlog ni dobil soglasne podpore. Del občanov je nasprotoval sprejetemu odloku oziroma zahteval, da o njem odločajo prebivalci občine. Pobudo za referendum je vložila Špela Sedmak, ki je 2. julija predložila podpise volivcev, 15. julija pa pobudo dopolnila.
Župan Gregor Kovačič je postopek ustavil, ker po presoji občine pobuda ni bila podprta z zadostnim številom veljavnih podpisov. Pri tem se je skliceval na 68. člen občinskega statuta, ki je že za vložitev začetne pobude zahteval podporo najmanj petih odstotkov volivcev.
Prav ta določba je postala osrednje pravno vprašanje, o katerem je nato odločalo upravno sodišče.
Sodišče: Petodstotnega praga ni dopustno zahtevati že na začetku
Upravno sodišče, oddelek v Novi Gorici, je odločitev župana razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Presodilo je, da določba občinskega statuta, ki že za začetno pobudo zahteva podpise petih odstotkov volivcev, ni skladna z zakonsko ureditvijo referendumskega postopka.
Zakon o lokalni samoupravi namreč razlikuje med dvema fazama. V prvi volivci vložijo pobudo za zbiranje podpisov, v drugi pa zbirajo podpore zahtevi za razpis referenduma. Za drugo fazo zakon določa podporo najmanj petih odstotkov volivcev v občini.
Če bi občina enako visok prag zahtevala že ob vložitvi začetne pobude, bi morali pobudniki praktično dvakrat izkazovati enako raven podpore. Sodišče je presodilo, da takšno podvajanje pogojev prekomerno omejuje pravico volivcev do neposrednega sodelovanja pri upravljanju javnih zadev.
Sodna odločitev je zato pomembna tudi širše od samega vprašanja Regijskega parka Snežnik. Opozarja namreč na meje, znotraj katerih lahko občine s svojimi statuti urejajo referendumske postopke, ne da bi pri tem posegale v pravice občanov.
Sodišče s tem ni odločilo, ali je ustanovitev Regijskega parka Snežnik dobra ali slaba odločitev. Presojalo je zakonitost postopka, v katerem je bila ustavljena referendumska pobuda.
Spor tudi zaradi veljavnosti zbranih podpisov
Pobudnica je po poročanju medijev v postopku predložila skupaj 613 podpisov. Občina je menila, da vsi niso veljavni, in jih je del izločila zaradi različnih pomanjkljivosti oziroma neizpolnjevanja zahtevanih pogojev.
Po občinski presoji je bilo veljavnih 514 podpisov, medtem ko naj bi petodstotni prag predstavljalo 560 podpisov. Na tej podlagi je župan konec julija postopek ustavil.
Sodišče je poleg vprašanja nedopustnega praga opozorilo tudi na pomanjkljivosti pri obrazložitvi občinske odločitve. Pobudnici bi morali biti razlogi za neupoštevanje posameznih podpisov pojasnjeni dovolj konkretno, da bi lahko odločitev učinkovito izpodbijala.
Občina je v svojem odzivu poudarila, da sodišče ni vsebinsko presojalo verodostojnosti vseh zbranih podpisov. Napovedala je, da bo o sumih nepravilnosti obvestila pristojne organe in zaščitila svoj pravni ter javni interes.
Pri tem je treba razlikovati med občinskimi očitki in sodnimi ugotovitvami. Odločitev upravnega sodišča pomeni, da prvotna ustavitev postopka ni obstala, ne pomeni pa samodejne potrditve vsakega predloženega podpisa.
Župan dovolil nadaljevanje postopka
Občina Ilirska Bistrica je v sredo, 11. novembra, uradno potrdila, da bo postopek nadaljevala v fazo zbiranja podpisov za zahtevo za razpis referenduma. Župan Gregor Kovačič je odločitev sprejel po sodbi upravnega sodišča in v predpisanem roku.
Zbiranje podpisov bo potekalo na pristojni upravni enoti. Župan bo določil način dajanja podpore, ustrezen obrazec in obdobje, v katerem bodo občani lahko oddali podpise.
V tej fazi bo veljal petodstotni prag podpore volivcev, ki ga določa zakon. Če bodo pobudniki zbrali zadostno število veljavnih podpisov, bo mogoče nadaljevati postopek za razpis naknadnega referenduma o uveljavitvi odloka.
To pomeni, da referendum še ni razpisan. Trenutna odločitev občine pobudnikom omogoča, da opravijo naslednji korak, od katerega bo odvisno, ali bodo prebivalci Ilirske Bistrice dejansko odšli na volišča.
Za občane je pomembno predvsem to, da bodo imeli možnost izraziti podporo referendumski zahtevi po postopku, ki ga predvideva zakon.
Občina opozarja na najmanj 100.000 evrov stroškov
Občinsko vodstvo je v svojem odzivu opozorilo tudi na finančne posledice morebitnega referenduma. Po njegovi oceni bi organizacija in izvedba glasovanja občinski proračun obremenili za najmanj 100.000 evrov.
Gre za oceno občine, ki jo je treba razumeti v okviru njenega stališča do nadaljnjega postopka. Stroški so lahko pomemben dejavnik pri organizaciji referenduma, vendar sami po sebi ne odpravljajo zakonske pravice volivcev, da pod predpisanimi pogoji zahtevajo neposredno odločanje.
Občina obenem vztraja, da je odlok o ustanovitvi parka rezultat vključujočega postopka in da so bili občani ter zainteresirana javnost pred sprejetjem seznanjeni s predlogom. Izpostavlja tudi jasno večino, s katero je občinski svet odlok potrdil.
Na drugi strani pobudniki referenduma zagovarjajo možnost, da se o tako pomembnem vprašanju izrečejo občani sami. Podpora referendumu pri tem ni nujno enaka nasprotovanju varovanju narave, saj lahko posameznik zahteva glasovanje tudi zaradi pomislekov o vsebini odloka, načinu ustanavljanja parka ali njegovih posledicah.
Prav razlika med podporo varovanju Snežnika in podporo konkretnemu odloku je pomembna za razumevanje celotnega spora.
Kaj bi Regijski park Snežnik pomenil za območje?
Snežniško območje spada med naravno najdragocenejše dele jugozahodne Slovenije. Zaznamujejo ga obsežni gozdovi, kraški svet, velika biotska raznovrstnost in življenjski prostor številnih prostoživečih živali.
Regijski park je ena od oblik širših zavarovanih območij narave, namenjenih ohranjanju naravnih vrednot in usmerjanju dejavnosti na način, ki je skladen z varstvenimi cilji. Pri takšnih območjih so pomembna tudi vprašanja upravljanja, financiranja, dovoljenih posegov in sodelovanja lokalnega prebivalstva.
Za prebivalce občine so zato ključna vprašanja, kako bi park vplival na vsakdanje življenje, gospodarjenje z zemljišči, gozdarstvo, kmetijstvo, turizem in razvoj posameznih naselij. Konkretne pravice in obveznosti so odvisne od vsebine sprejetega odloka ter druge veljavne zakonodaje, ne zgolj od poimenovanja zavarovanega območja.
Zagovorniki ustanovitve parka v njem vidijo priložnost za dolgoročno varovanje naravne dediščine in razvoj dejavnosti, povezanih z ohranjeno naravo. Nasprotniki oziroma kritiki postopka pa želijo več vpliva občanov na odločitev, ki bi lahko dolgoročno zaznamovala uporabo prostora.
Zaradi tega razprava o parku ni samo naravovarstveno vprašanje. Povezana je tudi z zaupanjem v občinsko odločanje, vlogo lokalne skupnosti in načinom, kako se sprejemajo odločitve o prihodnosti prostora.
O prihodnosti parka bodo morda odločali volivci
Sodba upravnega sodišča in odločitev občine o nadaljevanju zbiranja podpisov pomenita pomemben preobrat v večmesečnem sporu. Pobudnikom je zdaj odprta pot do naslednje faze referendumskega postopka, občinsko vodstvo pa kljub temu vztraja pri svojih pomislekih glede predhodno zbranih podpisov.
V prihodnjih tednih bo odločilno, kako bo potekalo zbiranje podpore na upravni enoti in ali bo dosežen zakonsko zahtevani prag. Šele nato bo jasno, ali bodo občani o odloku o Regijskem parku Snežnik odločali na referendumu.
Ob tem ostaja pomembno tudi vsebinsko vprašanje, kako uskladiti varovanje naravne dediščine Snežnika z interesi in pričakovanji ljudi, ki na tem območju živijo ter delajo.
V Ilirski Bistrici se tako odpira novo poglavje razprave o prihodnosti Snežnika. Sodišče je odločilo o pravilih referendumskega postopka, o nadaljnji poti do morebitnega glasovanja pa bodo zdaj odločali podpisi občanov.
