Primer enega najuspešnejših slovenskih trenerjev juda Marjana Fabjana, ki so ga nekdanje varovanke obtožile spolnih zlorab ter fizičnega in psihičnega nasilja, je dobil pomembno nadaljevanje. Specializirano državno tožilstvo je potrdilo, da je na Okrožno sodišče v Celju vložilo zahtevo za sodno preiskavo. Kriminalisti so trenerja že oktobra lani ovadili zaradi suma kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja v treh primerih. Po poročanju Dnevnika naj bi se zaslišanja prič začela še ta mesec.
Fabjan vse očitke zavrača, medtem pa se znova odpirajo tudi vprašanja o njegovem nadaljnjem sodelovanju pri treningih in tekmovanjih kljub pozivom Judo zveze Slovenije k začasnemu umiku.
Slovenski judo se že več kot leto dni sooča z eno najtežjih afer v svoji zgodovini. Obtožbe nekdanjih tekmovalk zoper Marjana Fabjana, trenerja, pod vodstvom katerega so slovenske judoistke osvojile šest olimpijskih medalj, so po kriminalistični preiskavi zdaj dosegle tudi novo fazo sodnega postopka.
Kot danes poroča Dnevnik, je posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva že 2. septembra vložil zahtevo za sodno preiskavo na Okrožno sodišče v Celju. Tožilstvo je vložitev zahteve časniku tudi uradno potrdilo. Po informacijah Dnevnikovih virov naj bi tožilci ocenili, da obstaja zadostna podlaga za nadaljnje sodno preverjanje očitkov, ki so jih zoper Fabjana podale njegove nekdanje varovanke.
Zahteva za sodno preiskavo pomeni pomemben korak v kazenskem postopku, vendar še ne pomeni ugotovitve krivde. O uvedbi sodne preiskave odloča sodišče, morebitna kazenska odgovornost pa se lahko ugotavlja šele v nadaljnjih postopkih. Za Fabjana tako še naprej velja domneva nedolžnosti.
Šest prijav nekdanjih judoistk, kazenska ovadba v treh primerih
Primer je v javnost prišel poleti 2025, ko so nekdanje Fabjanove varovanke za Dnevnik spregovorile o domnevnih zlorabah in nasilju, ki naj bi jih doživljale med športno kariero. Njihove izpovedi so odprle vprašanja o razmerjih moči med trenerji in mladimi športnicami ter o tem, kako učinkovito športne organizacije prepoznavajo in obravnavajo morebitne zlorabe.
Po objavi prvih pričevanj so se oglasile tudi druge nekdanje tekmovalke. Skupno je bilo podanih šest prijav, celjski kriminalisti pa so oktobra lani po končani preiskavi v treh primerih podali kazensko ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja.
Policijska uprava Celje je takrat potrdila, da so kriminalisti na podlagi zbranih obvestil podali kazensko ovadbo v treh primerih. Zadevo je pozneje prevzelo Specializirano državno tožilstvo, ki je zdaj zahtevalo sodno preiskavo.
Očitki nekdanjih športnic niso omejeni zgolj na domnevne spolne zlorabe. Po njihovih navedbah naj bi prihajalo tudi do neprimernih dotikov, poseganja v zasebnost, fizičnega nasilja, poniževanja, zastraševanja in psihičnega pritiska. Nekatere so opisovale udarce in klofute ter ravnanje, ki so ga doživljale kot zlorabo trenerjeve avtoritete.
Gre za navedbe nekdanjih varovank, ki jih Fabjan zanika. Predmet kazenskega postopka pa so konkretni sumi kaznivih dejanj, ki jih bodo morali pristojni organi obravnavati na podlagi dokazov in pričanj.
Zaslišanja prič naj bi se začela še novembra
Po informacijah Dnevnika naj bi se zaslišanja prič na celjskem sodišču začela še v novembru. Pri tem ostaja pomembno, da vložitev zahteve za sodno preiskavo ni enaka pravnomočnemu sklepu o njeni uvedbi.
V sodni preiskavi se lahko zbirajo in preverjajo dokazi, zaslišujejo priče ter razjasnjujejo okoliščine domnevnih kaznivih dejanj. Tak postopek omogoča podrobnejše preverjanje očitkov, preden tožilstvo sprejme nadaljnje procesne odločitve.
Fabjanov odvetnik Edvard Ermenc je za Dnevnik pojasnil, da je postopek v fazi, za katero velja tajnost, zato njegove vsebine in poteka ne more komentirati. Tudi to je pomemben vidik zadeve, saj javnost za zdaj pozna predvsem vsebino dosedanjih prijav, policijske ugotovitve o vložitvi ovadbe in potrditev tožilstva o zahtevi za preiskavo.
Morebitna sodna obravnava bi pomenila nadaljnjo fazo postopka, vendar je njen potek odvisen od odločitev pristojnega sodišča in tožilstva.
Kljub pozivom k umiku naj bi še naprej usmerjal treninge
Ob novem razvoju kazenskega postopka se znova odpira tudi vprašanje Fabjanove vloge v slovenskem judu. Judo zveza Slovenije ga je namreč že lani pozvala, naj se do zaključka postopkov začasno umakne od dela z mladimi in od neposrednega sodelovanja s tekmovalci.
Kljub temu naj bi po informacijah Dnevnika še naprej usmerjal treninge svojih varovancev. Časnik poroča, da naj bi ga opazili na tribunah tekmovanj in tudi na mednarodnih pripravah pod okriljem Evropske judo zveze.
Že julija letos je Dnevnik poročal, da Fabjan sodeluje pri treningih tekmovalcev svojega celjskega kluba. Judo zveza Slovenije je takrat pojasnila, da po njenih informacijah ne opravlja trenerske funkcije, ter poudarila, da so ga že večkrat pozvali k začasnemu umiku iz trenerskih aktivnosti.
Razlika med informacijami, ki jih je imela zveza, in poročanjem o njegovi dejanski prisotnosti ob tekmovalcih odpira pomembno vprašanje nadzora nad izvajanjem priporočil športnih organizacij. Pri tem je treba razlikovati med formalnim opravljanjem trenerske funkcije in morebitnim neformalnim usmerjanjem športnikov.
Odvetnik Edvard Ermenc je glede tega za Dnevnik pojasnil, da svojo stranko zastopa v kazenski zadevi, ni pa seznanjen s priporočili Judo zveze Slovenije, zato vprašanj o njegovem trenerskem delovanju ne more komentirati.
Fabjan očitke odločno zavrača
Marjan Fabjan je že ob prvih javnih obtožbah zanikal, da bi svoje varovanke spolno zlorabljal ali imel z njimi intimne odnose proti njihovi volji. Za Dnevnik je takrat zatrdil, da nikoli ni bil z nobeno od njih intimen proti njeni volji.
Priznal je, da je imel v preteklosti z nekaterimi ženskami, ki so bile povezane z njegovim športnim okoljem, partnerske odnose, vendar je poudaril, da so bili ti prostovoljni. Očitke o fizičnem in psihičnem nasilju je zavračal tudi s pojasnilom, da so bile njegove metode treninga povezane z zahtevnostjo vrhunskega juda in doseganjem najvišjih športnih rezultatov.
Fabjan velja za enega najvplivnejših trenerjev v zgodovini slovenskega športa. Njegove varovanke so osvojile številne medalje na največjih mednarodnih tekmovanjih, med drugim šest olimpijskih odličij. Prav zaradi njegovega športnega ugleda so imele obtožbe nekdanjih judoistk velik odmev.
Vendar športni dosežki in ugled trenerja ne morejo nadomestiti ugotavljanja dejanskega stanja v kazenskem postopku. Enako pomembno je, da se očitki presojajo na podlagi dokazov in ob spoštovanju pravic vseh udeleženih.
Afera je pretresla tudi vodstvo Judo zveze Slovenije
Obtožbe zoper Fabjana so imele posledice tudi za vodstvo slovenskega juda. Lani je s položaja predsednika Judo zveze Slovenije odstopil Bogdan Gabrovec, potem ko so se zaradi pričevanj nekdanjih tekmovalk okrepila vprašanja o odzivu zveze in njeni odgovornosti za varno športno okolje.
Razprava se ni ustavila pri posameznem trenerju. Odprla je širša vprašanja o tem, kako športne zveze obravnavajo prijave nasilja, kako ščitijo mladoletne športnike in kako preprečujejo, da bi bila športna kariera posameznika odvisna od njegove pripravljenosti prenašati neprimerno ravnanje.
Posebno občutljiva so razmerja med trenerjem in mladimi tekmovalci. Trener lahko pomembno vpliva na izbor za tekmovanja, treninge, športni razvoj in prihodnost športnika. Prav zaradi takšnega položaja je pomembno, da imajo športniki na voljo neodvisne in dostopne poti za prijavo morebitnih zlorab.
V društvu PEND Slovenija, ki opozarja na problematiko nasilja v športu, so že julija letos opozorili na pomanjkljivosti slovenskega sistema varovanja otrok in drugih športnikov. Po njihovem mnenju splošna kazenskopravna ureditev sama po sebi ne zagotavlja dovolj jasnih preventivnih mehanizmov in odgovornosti športnih organizacij.
Pri tem je pomembna razlika med kazenskim postopkom in preventivnim ravnanjem športnih organizacij. Kazensko sodišče odloča o morebitni kazenski odgovornosti posameznika, športne organizacije pa morajo hkrati skrbeti za varno okolje svojih članov in ustrezno obravnavati prijavljena tveganja.
Kaj pomeni novi korak tožilstva?
Vložitev zahteve za sodno preiskavo pomeni, da se primer Marjana Fabjana ni končal s policijsko ovadbo. Tožilstvo je po preučitvi zadeve presodilo, da je potrebno nadaljnje sodno preverjanje sumov kaznivih dejanj.
Za nekdanje tekmovalke, ki so podale prijave, je to pomemben procesni korak, saj se bodo njihove navedbe lahko preverjale tudi v okviru sodnega postopka. Za Fabjana pa pomeni nadaljevanje postopka, v katerem bo imel možnost uveljavljati svojo obrambo in izpodbijati očitke.
Razplet bo odvisen od dokazov, pričanj in odločitev pristojnih pravosodnih organov. Za zdaj je potrjeno, da je tožilstvo zahtevalo sodno preiskavo, ne pa tudi, da bi bila trenerjeva krivda kakorkoli ugotovljena.
Primer tako ostaja pomemben ne le zaradi položaja Marjana Fabjana v slovenskem športu, temveč tudi zaradi vprašanj, ki jih odpira o zaščiti športnikov, odgovornosti trenerjev in ravnanju športnih organizacij ob prijavah domnevnih zlorab. Naslednji pomemben korak bodo odločitve celjskega sodišča in morebitna zaslišanja prič, ki naj bi se po poročanju Dnevnika začela še ta mesec.
Spletno uredništvo Toti Maribor
