Pretresljivo odkritje najmanj dvanajstih poginulih govedi na kmetiji v Gornji Voličini pri Mariboru je sprožilo ogorčenje in odziv Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Ta je danes ostro obsodila domnevno zanemarjanje živali in od pristojnih zahtevala temeljito preiskavo ter ukrepanje proti odgovornim. Prve ugotovitve veterinarske inšpekcije kažejo, da so živali najverjetneje poginile zaradi neustrezne oskrbe s hrano in vodo, njihova trupla pa nakazujejo, da se tragedija ni zgodila naenkrat. Po neuradnih informacijah Dnevnika naj bi bilo v ozadju dogajanja tudi nesoglasje znotraj družine, vendar ta okoliščina uradno še ni potrjena.
Odkritje na kmetiji v Gornji Voličini v občini Lenart je v ponedeljek, 2. novembra, pretreslo slovensko javnost. Veterinar, ki je opravljal redni letni pregled kmetijskega gospodarstva, je naletel na okoliščine, ki so vzbudile sum neprimernega ravnanja z živalmi. Veterinarska ambulanta je o ugotovitvah obvestila Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), njen uradni veterinar pa se je nemudoma odpravil na teren.
V hlevu in okolici objekta je našel najmanj dvanajst poginulih govedi. Po prvih ocenah naj bi živali poginile zaradi neprimerne oskrbe s hrano in vodo, vendar bodo natančen vzrok in čas pogina ugotavljali s forenzično preiskavo. Posebej pretresljiva je ugotovitev, da so bila trupla v različnih stanjih razkroja, kar po presoji veterinarjev kaže, da živali niso poginile istočasno, ampak v različnih časovnih obdobjih.
KGZS: Zanemarjanje živali ne sme ostati brez posledic
Dan po razkritju dogodka se je odzvala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, ki je ravnanje z živalmi na kmetiji ostro obsodila. Po poročanju N1 je zbornica poudarila, da mora vsak rejec živalim zagotavljati ustrezne življenjske razmere, zadostno količino hrane in vode ter potrebno oskrbo. Takšne obveznosti niso zgolj vprašanje osebne odgovornosti posameznega kmeta, temveč osnovni pogoj za zakonito in odgovorno rejo živali.
Na KGZS so opozorili, da zanemarjanje živali in opuščanje njihove osnovne oskrbe nista sprejemljiva. Od pristojnih institucij pričakujejo, da bodo podrobno preučile okoliščine pogina, ugotovile morebitno odgovornost in ob potrjenih kršitvah dosledno ukrepale v skladu z zakonodajo. Pri tem poudarjajo, da mora biti odziv dovolj odločen, da bo jasno, da takšno ravnanje nima mesta v slovenskem kmetijstvu.
Zbornica je obenem opozorila, da posameznih primerov neprimernega ravnanja ni mogoče enačiti z delom vseh slovenskih rejcev. Velika večina jih po njihovih navedbah vsakodnevno skrbi za dobrobit in zdravje živali, pogosto tudi v zahtevnih gospodarskih in delovnih razmerah. Po oceni KGZS bi bilo krivično, če bi zaradi ravnanja posameznikov javnost izgubila zaupanje v celotno slovensko živinorejo.
Prav zaupanje javnosti je eden od razlogov, zaradi katerih je zbornica zahtevala jasno in dosledno obravnavo primera. Odgovorna reja živali namreč ne vpliva le na razmere na posamezni kmetiji, temveč tudi na ugled kmetijstva in odnos potrošnikov do domače pridelave hrane.
Veterinar odkril najmanj dvanajst trupel, pogini naj bi se vrstili dalj časa
Po uradnih podatkih UVHVVR je do odkritja prišlo med rednim letnim veterinarskim pregledom kmetijskega gospodarstva. Gre za preglede, ki jih izvajajo veterinarske ambulante, pri katerih lahko veterinarji zaznajo tudi nepravilnosti, povezane z zdravstvenim stanjem živali in pogoji njihove reje.
Na obravnavani kmetiji izvajajo pašno rejo govedi. Uradni veterinar je po prejemu prijave pregledal hlev in njegovo okolico ter odkril najmanj dvanajst poginulih živali. Na podlagi prvih ugotovitev je ocenil, da bi bil lahko vzrok poginov pomanjkanje ustrezne oskrbe z vodo in hrano.
Posebej pomembno je, da živali po ugotovitvah veterinarjev niso poginile v istem obdobju. Različna stanja trupel namreč nakazujejo, da so pogini nastopili ob različnih časih. To je tudi eno ključnih vprašanj preiskave, saj bi ugotovitev časovnega poteka lahko pomembno prispevala k razjasnitvi okoliščin in morebitne odgovornosti.
Veterinarska uprava je zato odredila odvoz trupel in forenzično preiskavo, s katero bodo ugotavljali vzroke in čas poginov. Dokler preiskava ni zaključena, prvih ocen ni mogoče obravnavati kot dokončno ugotovljenih vzrokov smrti živali.
Neuradno naj bi bilo v ozadju dogajanja družinsko nesoglasje
Poleg uradnih ugotovitev so se v javnosti pojavile tudi informacije o morebitnem ozadju dogajanja na kmetiji. Dnevnik je v ponedeljek poročal, da naj bi po njihovih neuradnih informacijah s terena do zanemarjanja živali prišlo v povezavi z družinskim sporom.
Po navedbah časnika naj bi zaradi nesoglasij med družinskimi člani prišlo do prekinitve oskrbe živali. Dnevnik je ob tem navedel tudi identiteto kmetije, lokalni portal Mariborinfo pa je danes objavil fotografije in posnetke območja ter prav tako poročal, da naj bi šlo za isto kmetijsko gospodarstvo.
Toda te informacije za zdaj ostajajo neuradne. Veterinarska uprava v svojem sporočilu ni potrdila družinskega spora kot vzroka za domnevno zanemarjanje, zato bo treba počakati na ugotovitve pristojnih služb.
Če bi se izkazalo, da so bile živali res zanemarjene zaradi osebnih ali družinskih nesoglasij, bi se odprlo tudi vprašanje, zakaj ni bila pravočasno zagotovljena njihova oskrba. Ne glede na morebitne spore med ljudmi so namreč živali popolnoma odvisne od tistih, ki so odgovorni zanje.
Preostale živali ostajajo na kmetiji
Uradni veterinar je na gospodarstvu pregledal tudi žive živali, ki so bile na paši. Po navedbah UVHVVR te ob pregledu niso kazale znakov neustrezne oskrbe, zato so za zdaj ostale na kmetiji. Njihov nadaljnji status bo odvisen od morebitnih dodatnih ugotovitev in odločitev uradne veterinarske službe.
Ta podatek je pomemben za razumevanje celotnega primera, saj kaže, da so veterinarji pri pregledu razlikovali med stanjem poginulih živali v hlevu in okolici ter stanjem živali, ki so se nahajale na paši. Končna presoja ustreznosti reje pa bo del nadaljnjega inšpekcijskega postopka.
Pri ugotavljanju odgovornosti bo pomembno tudi, kdo je bil dejansko zadolžen za oskrbo posameznih živali in kako so bile naloge na gospodarstvu organizirane. Samo lastništvo kmetije ali sorodstveno razmerje med osebami še ne pojasnjujeta, kdo je v posameznem obdobju skrbel za živali oziroma kdo bi moral ukrepati.
Podoben primer že avgusta v Pomurju
Primer iz Gornje Voličine ni edini letošnji dogodek, ki je sprožil vprašanja o ustreznosti oskrbe rejnih živali. Avgusta so veterinarski inšpektorji v Iljaševcih v občini Križevci na eni od kmetij našli pet poginulih govedi, še tri živali pa so bile v zelo slabem zdravstvenem in rejskem stanju.
Kot je spomnil portal Mariborinfo, so morali eno od preživelih živali zaradi resnega zdravstvenega stanja usmrtiti, preostali dve pa so lastniku odvzeli in jima zagotovili ustrezno oskrbo. Tudi v tistem primeru so pristojni preiskovali okoliščine poginov in sum hudega zanemarjanja oziroma mučenja živali.
Dva odmevna primera v razmeroma kratkem obdobju ponovno odpirata vprašanje, kako učinkovito je mogoče pravočasno zaznati hude nepravilnosti na posameznih kmetijskih gospodarstvih. Pri tem je treba razlikovati med sistemskimi vprašanji nadzora in odgovornostjo posameznih rejcev, saj posamezna odkritja sama po sebi še ne dokazujejo razširjenosti podobnih kršitev v slovenskem kmetijstvu.
Kdo je odgovoren za dobrobit živali?
Slovenska zakonodaja določa, da morajo skrbniki živali zagotavljati pogoje, ki ustrezajo njihovim fiziološkim in vedenjskim potrebam. Med osnovne obveznosti sodijo ustrezna prehrana, dostop do vode, primerno bivalno okolje, zdravstvena oskrba ter preprečevanje nepotrebnega trpljenja.
Pri rejnih živalih so te obveznosti še posebej pomembne, saj so popolnoma odvisne od redne človekove oskrbe. Če živali ostanejo brez zadostne količine hrane ali vode, lahko to vodi v resne zdravstvene težave, izčrpanost in v najhujših primerih tudi pogin.
Za ugotovljene kršitve lahko pristojni organi glede na okoliščine odredijo odpravo nepravilnosti, druge inšpekcijske ukrepe ali odvzem živali. Kadar obstaja sum kaznivega dejanja, lahko primer dobi tudi kazenskopravno razsežnost. Konkretna odgovornost v primeru Gornje Voličine bo odvisna od rezultatov preiskave in ugotovitev o ravnanju oziroma opustitvah odgovornih oseb.
Odziv KGZS zato ni pomemben samo kot obsodba konkretnega dogodka, ampak tudi kot opozorilo, da mora biti skrb za živali ena od temeljnih obveznosti vsakega rejca.
Preiskava mora razjasniti tudi časovni potek poginov
V prihodnjih dneh bodo za razjasnitev primera ključni rezultati forenzične preiskave in nadaljnje ugotovitve veterinarske inšpekcije. Predvsem bo pomembno, ali bodo strokovnjaki potrdili, da so živali poginile zaradi pomanjkanja hrane in vode, ter v katerih časovnih obdobjih je prišlo do poginov.
Ugotovitve bodo pomembne tudi za presojo morebitnih kršitev in določitev odgovornosti. Za zdaj je uradno potrjeno, da je bilo na kmetiji odkritih najmanj dvanajst poginulih govedi, da je bil odrejen njihov odvoz in da inšpekcijski postopek še poteka.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije medtem od pristojnih pričakuje temeljito in dosledno ukrepanje. Primer je že sprožil vprašanja o odgovornosti posameznikov, učinkovitosti nadzora in tem, kako preprečiti, da bi se podobne tragedije ponavljale.
Spletno uredništvo Toti Maribor
