Skoraj tri desetletja po vojni na Kosovu se nadaljuje preiskava enega od še vedno nerazrešenih primerov iz leta 1999. Kosovska policija je 27. septembra v občini Zubin Potok na severu Kosova aretirala devet Srbov zaradi suma vojnih zločinov proti civilnemu prebivalstvu. Operacija z oznako »Dosje 23« je povezana s tako imenovano skupino intelektualcev iz Mitrovice, katere člani so izginili aprila 1999. Aretacije sledijo letošnjim izkopavanjem na območju Zubinega Potoka, kjer so našli posmrtne ostanke najmanj 23 ljudi. Medtem ko kosovsko tožilstvo nadaljuje preiskavo, Beograd akcijo ostro obsoja in trdi, da gre za pritisk na srbsko prebivalstvo.
Operacijo so v zgodnjih jutranjih urah izvedli preiskovalci kosovske Direkcije za preiskovanje vojnih zločinov ob podpori drugih specializiranih policijskih enot in po nalogu posebnega tožilstva Kosova. Policija in tožilstvo sta v skupnem sporočilu potrdila, da so prijeli devet ljudi, osumljenih kaznivega dejanja vojnih zločinov proti civilnemu prebivalstvu. Njihove krivde s samo aretacijo seveda še ni mogoče šteti za dokazane.
Akcija je neposredno povezana s primerom, ki ga kosovske oblasti označujejo kot »Skupina intelektualcev«. Gre za skupino kosovskih Albancev iz Mitrovice, med katerimi so bili zdravniki, profesorji, pravniki, aktivisti za človekove pravice in drugi izobraženci, ki so izginili aprila 1999 med vojno na Kosovu.
Med preiskavami našli orožje, vojaške knjižice in več kot 20.000 evrov
Po prvih informacijah kosovske policije so bili osumljenci po aretaciji pridržani za 48 ur, preiskovalci pa so opravili hišne preiskave na več lokacijah v občini Zubin Potok. Pozneje so policija in posebno tožilstvo razkrili tudi, kaj so med preiskavami zasegli.
Med zaseženimi predmeti je bilo devet mobilnih telefonov, dve vojaški knjižici, eno dolgocevno orožje in ena lovska puška, naboji kalibra 7,65 milimetra, lovsko strelivo in štirje izstrelki. Policija je zasegla tudi približno 23.000 evrov ter okoli 60.000 srbskih dinarjev gotovine in drugo gradivo, za katero preiskovalci menijo, da bi bilo lahko pomembno za primer.
Sama najdba teh predmetov še ne dokazuje sodelovanja posameznih osumljencev pri vojnih zločinih. O njihovi morebitni dokazni vrednosti bodo odločali preiskovalci, tožilstvo in pozneje, če bo prišlo do obtožnic, sodišče.
Kosovske oblasti imen devetih osumljencev v prvih uradnih sporočilih niso javno objavile. Poznejši kosovski medijski viri so navedli zgolj njihove začetnice.
Primer vodi do ljudi, ki so izginili leta 1999
V središču preiskave je usoda skupine intelektualcev iz Mitrovice. Po poročanju AFP so med njimi zdravniki, profesorji in aktivisti za človekove pravice, ki so izginili aprila 1999. Prav z njihovim primerom sta kosovska policija in posebno tožilstvo povezala operacijo »Dosje 23«.
Preiskava je dobila nov zagon po letošnjih izkopavanjih na območju občine Zubin Potok. Julija in avgusta so preiskovalci na dveh lokacijah odkrili posmrtne ostanke najmanj 23 ljudi. Izkopavanja so med drugim potekala na območju Kalludre in Jabuke.
Pri tem je potrebna pomembna previdnost. Ni še potrjeno, da vseh 23 najdenih ljudi pripada prav skupini pogrešanih intelektualcev. Kosovska poslanka Arbërie Nagavci je 27. septembra navedla, da je bila z analizo DNK doslej potrjena identiteta treh žrtev iz skupine intelektualcev, identifikacija preostalih posmrtnih ostankov pa se nadaljuje.
Prav zato je natančneje zapisati, da oblasti sumijo povezavo najdenih posmrtnih ostankov s tem primerom, ne pa, da je identiteta vseh 23 ljudi že ugotovljena.
Preiskava se ni začela z nedeljskimi aretacijami
Devet prijetih tudi niso prvi osumljenci v tem primeru. AFP je poročal, da so bili v okviru večmesečne preiskave pred nedeljsko operacijo prijeti že trije drugi osumljenci z območja Zubinega Potoka.
Kosovski viri medtem navajajo štiri predhodne aretacije in tako skupno 13 prijetih v širši preiskavi. Ker se objavljeni podatki o številu predhodno aretiranih razlikujejo, je pomembno ločiti nesporno potrjen podatek: 27. septembra je bilo v operaciji »Dosje 23« prijetih devet ljudi, preiskava primera pa je potekala že pred tem.
Kosovske oblasti so napovedale nadaljevanje preiskave, katere namen je po njihovih navedbah ugotoviti individualno kazensko odgovornost posameznikov za dogodke iz leta 1999.
Beograd: Gre za pritisk na Srbe
Aretacije so takoj sprožile ostro reakcijo Srbije. Urad srbske vlade za Kosovo in Metohijo je potrdil, da je bilo prijetih devet Srbov, vendar očitke o vojnih zločinih označuje kot neutemeljene in policijsko operacijo razume povsem drugače kot kosovske oblasti.
Srbski urad trdi, da so policijske enote okoli šeste ure zjutraj vstopile v domove ljudi v vaseh Drijen, Kaludra, Velji Breg, Crepulja in Ugljare. Po navedbah Beograda gre za ljudi, ki že več kot dve desetletji živijo na območju Zubinega Potoka. Srbska vlada trdi, da je cilj takšnih operacij ustrahovanje in dodaten pritisk na preostalo srbsko prebivalstvo ter njegovo izseljevanje.
To so trditve srbske strani, medtem ko kosovska policija in posebno tožilstvo operacijo predstavljata kot del kazenske preiskave konkretnega primera domnevnih vojnih zločinov proti civilistom.
Prav različna razlaga iste policijske akcije kaže, kako občutljiva ostajajo vprašanja vojnih zločinov in pogrešanih oseb v odnosih med Beogradom in Prištino.
Istega dne na severu Kosova še ena aretacija
Napet dan na severu Kosova se z operacijo v Zubinem Potoku ni končal. Srbska javna radiotelevizija RTS je zvečer poročala še o aretaciji Srba v kraju Dren pri Leposaviću, vendar je šlo za ločen primer, ki ni bil povezan z operacijo »Dosje 23«.
Kosovska policija je v tem primeru moškega, rojenega leta 1971, pridržala zaradi suma nedovoljenega posedovanja orožja. Po policijskih navedbah so bile v objektu, povezanem z njim, najdene tri puške in strelivo. Tudi njemu je bilo odrejeno pridržanje do 48 ur.
V še enem ločenem primeru je policija v zapuščeni hiši v Šipovu pri Zubinem Potoku našla avtomatsko puško AK-47, lovsko puško, več nabojnikov, strelivo in vojaške uniforme. V tem primeru po podatkih, objavljenih do nedelje zvečer, ni bilo aretacij.
Še vedno pogrešanih približno 1.600 ljudi
Vojna na Kosovu med letoma 1998 in 1999 je po splošno sprejetih ocenah zahtevala približno 13.000 življenj. Spopad med srbskimi oziroma jugoslovanskimi silami in Osvobodilno vojsko Kosova ter Natovo bombardiranje Zvezne republike Jugoslavije leta 1999 so za seboj pustili tudi na tisoče pogrešanih.
Ob koncu vojne je bilo pogrešanih približno 4.000 ljudi. V naslednjih desetletjih so z izkopavanji množičnih grobišč, identifikacijami DNK in drugimi preiskavami našli oziroma identificirali več tisoč žrtev, vendar usoda približno 1.600 ljudi še vedno ni pojasnjena. Med pogrešanimi so tako kosovski Albanci kot Srbi in pripadniki drugih skupnosti.
Iskanje pogrešanih je že leta tudi eno od nerešenih vprašanj med Beogradom in Prištino. Srbija ne priznava neodvisnosti Kosova, politični odnosi med stranema pa so v zadnjih letih večkrat močno zaostrili tudi razmere prav na severu Kosova, kjer živi večinsko srbsko prebivalstvo.
Skoraj 30 let pozneje preiskava še ni končana
Nedeljske aretacije zato niso zgolj nova policijska operacija na politično občutljivem severu Kosova. Povezane so s konkretnim primerom ljudi, ki so izginili pred več kot 27 leti, in z letošnjim odkritjem posmrtnih ostankov najmanj 23 oseb.
Kaj bodo preiskovalci uspeli dokazati deveterici aretiranih, za zdaj ni znano. Kosovske oblasti jih sumijo vojnih zločinov proti civilnemu prebivalstvu, srbska vlada pa njihovo aretacijo ostro izpodbija in jo razume kot politični pritisk. O individualni kazenski odgovornosti bo mogoče govoriti šele na podlagi dokazov in morebitnih sodnih postopkov.
Bolj gotovo je nekaj drugega: vojna na Kosovu se je končala leta 1999, iskanje približno 1.600 pogrešanih pa še vedno ni končano. Najdbe v Zubinem Potoku kažejo, da lahko skoraj tri desetletja pozneje zemlja še vedno razkrije odgovore na vprašanja družin, ki svojih pogrešanih svojcev nikoli niso našle.
Spletno uredništvo
