Slovenija je v enem samem svežnju Evropske komisije prejela šest novih formalnih opominov zaradi nepravočasnega oziroma nepopolno sporočenega prenosa evropskih direktiv. Zamude segajo od energetike in industrijskih emisij do pravice potrošnikov do popravila izdelkov, boja proti trgovini z ljudmi in nadzora novih psihoaktivnih snovi. Vlada oziroma pristojni državni organi imajo zdaj dva meseca časa, da na očitke odgovorijo in odpravijo pomanjkljivosti. Če tega ne bodo storili, lahko Komisija postopke stopnjuje, v poznejši fazi pa lahko zadeve končajo tudi pred Sodiščem Evropske unije.
Evropska komisija je 25. septembra objavila nov sveženj postopkov zaradi kršitev prava EU, na seznamu držav, ki evropskih pravil niso pravočasno prenesle v nacionalno zakonodajo oziroma Komisiji niso sporočile popolnega prenosa, pa se je kar šestkrat znašla tudi Slovenija.
Število je pomembno predvsem zato, ker ne gre za eno samo zakonodajno zamudo na ozkem področju. Slovenija hkrati zamuja pri šestih sklopih evropskih pravil na več različnih področjih, za njihov prenos pa so odgovorna različna področja državne uprave.
Opomini se nanašajo na trg električne energije, trg plina in vodika, pravico do popravila izdelkov, industrijske emisije, boj proti trgovini z ljudmi ter vključitev treh novih psihoaktivnih snovi v evropski sistem nadzora drog.
Za zdaj sicer ne gre za šest denarnih kazni. Gre za prvo formalno stopnjo postopka zaradi kršitve prava EU. Toda če Slovenija pomanjkljivosti ne odpravi, se lahko vsak od teh postopkov nadaljuje.
Slovenija zamudila pri novih pravilih za električno energijo
Prvi opomin na področju energetike se nanaša na spremembe evropskih pravil o trgu električne energije. Direktiva EU 2024/1711 je del reforme evropskega elektroenergetskega trga, sprejete po velikih energetskih pretresih in skokih cen elektrike v preteklih letih.
Za določbe, ki urejajo svobodno izbiro dobavitelja in souporabo energije, je rok za prenos potekel 17. julija 2026. Slovenija do zahtevanega roka Evropski komisiji ni sporočila popolnega prenosa teh določb, zato je prejela formalni opomin.
Pravila niso zgolj tehnične narave. Potrošnikom naj bi zagotavljala več možnosti pri izbiri dobavitelja in pogodb ter jim omogočala aktivnejše sodelovanje na energetskem trgu. Pomemben del reforme je tudi souporaba energije, pri kateri lahko odjemalci pod določenimi pogoji uporabljajo oziroma si delijo električno energijo iz proizvodnje drugih udeležencev.
Slovenija ima zdaj dva meseca časa, da Komisiji odgovori in odpravi ugotovljene pomanjkljivosti.
Zamuda tudi pri pravilih za vodik in plin
Drugi energetski opomin se nanaša na direktivo EU 2024/1788 o skupnih pravilih notranjega trga obnovljivega plina, zemeljskega plina in vodika.
Rok za njen prenos je potekel 5. avgusta 2026, Slovenija pa popolnega prenosa do takrat ni sporočila Evropski komisiji.
Nova evropska ureditev je pomembna za prihodnje spreminjanje energetskega sistema. Med drugim vzpostavlja pravila za razvoj trga vodika in njegove infrastrukture ter za vključevanje obnovljivih in nizkoogljičnih plinov v evropski energetski sistem.
Pri tej direktivi Slovenija sicer ni osamljen primer – s popolnim prenosom je zamudila velika večina članic. To pa ne spremeni dejstva, da je rok veljal tudi za Slovenijo in da država svoje obveznosti ni pravočasno izpolnila.
Potrošniki še čakajo tudi na popoln prenos »pravice do popravila«
Naslednji opomin se nanaša na področje, ki lahko neposredno vpliva na praktično vsakdanje življenje potrošnikov.
Gre za direktivo EU 2024/1799 o skupnih pravilih za spodbujanje popravila blaga, pogosto imenovano kar evropska pravica do popravila.
Cilj pravil je zmanjšati prakso, pri kateri potrošnik pokvarjen izdelek zavrže in kupi novega, ker je popravilo predrago, nedostopno ali zapleteno. Evropska ureditev naj bi olajšala dostop do popravil, izboljšala informacije za potrošnike in proizvajalcem pri določenih skupinah izdelkov naložila konkretne obveznosti glede možnosti popravila.
Slovenija tudi pri tej direktivi Evropski komisiji ni pravočasno sporočila popolnega prenosa.
To pomeni, da je država zamudila pri pravilih, katerih namen je potrošniku omogočiti, da izdelek uporablja dlje, namesto da ga zaradi okvare predčasno zamenja.
Četrti opomin zaradi industrijskih emisij
Evropska komisija je Slovenijo opozorila tudi zaradi prenosa prenovljene direktive o industrijskih emisijah.
Direktiva EU 2024/1785 posodablja evropski okvir za omejevanje onesnaževanja iz velikih industrijskih obratov in nekaterih drugih dejavnosti. Njeni cilji vključujejo zmanjševanje škodljivih emisij, učinkovitejšo uporabo energije, vode in surovin ter boljše povezovanje industrijske politike z zmanjševanjem onesnaževanja.
Tudi pri tej direktivi Slovenija prenosa ni pravočasno dokončala oziroma Komisiji ni pravočasno sporočila vseh potrebnih ukrepov.
Pri tem je pomembna razlika: opomin ne pomeni, da je Evropska komisija ugotovila, da slovenska podjetja množično presegajo dovoljene emisije. Kršitev, ki jo Komisija trenutno očita Sloveniji, je nepravočasen oziroma nepopolno sporočen prenos evropskih pravil v nacionalno zakonodajo.
Toda prav nacionalna zakonodaja je tista, prek katere se evropska pravila nato izvajajo in nadzorujejo.
Slovenija zamuja tudi pri pravilih proti trgovini z ljudmi
Peti opomin je povezan z bistveno drugačnim področjem – preprečevanjem trgovine z ljudmi in zaščito žrtev.
Evropska unija je leta 2024 prenovila svojo direktivo o preprečevanju trgovine z ljudmi. Spremembe so bile namenjene prilagoditvi zakonodaje novim oblikam izkoriščanja, učinkovitejšemu pregonu storilcev in izboljšanju zaščite žrtev.
Slovenija je med državami, ki Evropski komisiji niso pravočasno sporočile popolnega prenosa spremenjene direktive.
Tudi tu ne gre zgolj za administrativno vprašanje. Evropska pravila urejajo konkretne obveznosti držav pri preprečevanju kaznivih dejanj, pregonu storilcev, sodelovanju pristojnih organov in pomoči žrtvam.
Podatki na ravni EU kažejo, da trgovina z ljudmi ostaja resen problem. Med registriranimi žrtvami je pomemben delež ljudi, izkoriščanih za prisilno delo oziroma storitve, veliko evidentiranih žrtev pa prihaja iz držav zunaj EU.
Šesti opomin zaradi novih psihoaktivnih snovi
Šesti postopek proti Sloveniji je povezan z nadzorom drog.
Evropska komisija je tri nove psihoaktivne snovi – 2-metilmetkatinon, N-etilnorpentedron in 4-bromometkatinon – vključila v evropsko opredelitev drog, države članice pa morajo evropske spremembe ustrezno prenesti v svojo nacionalno ureditev.
Slovenija tega do predpisanega roka ni v celoti storila oziroma Komisiji ni pravočasno sporočila popolnega prenosa, zato je tudi na tem področju prejela formalni opomin.
Namen skupne evropske ureditve je preprečiti položaj, ko bi bila nova nevarna psihoaktivna snov v eni državi že predmet ustreznega nadzora, v drugi pa zaradi počasnejšega prilagajanja zakonodaje še ne.
Šest opominov še ni šest glob
Pri vseh šestih primerih je treba jasno ločiti med opominom in finančno kaznijo.
Evropska komisija je trenutno začela prvo formalno stopnjo postopka zaradi kršitve prava EU. Slovenija ima dva meseca časa, da Komisiji odgovori in sprejme potrebne ukrepe.
Če država kršitve odpravi, se lahko postopek zaključi.
Če odgovor ne bo zadovoljiv oziroma Slovenija zamud ne bo odpravila, lahko Komisija izda obrazloženo mnenje. To je že naslednja stopnja, na kateri Komisija formalno obrazloži svoje stališče in od države zahteva uskladitev.
Če tudi po tem država ne ukrepa, lahko Komisija primer predloži Sodišču Evropske unije.
Pri primerih, ko država ne sporoči ukrepov za prenos direktive, evropska pravila Komisiji omogočajo tudi, da ob predložitvi zadeve Sodišču predlaga finančne sankcije.
Torej: Slovenija danes zaradi teh šestih opominov še ne plačuje kazni, vendar ignoriranje postopkov lahko na koncu pripelje tudi do finančnih posledic.
Šest različnih področij, enak problem: roki niso bili spoštovani
Med posameznimi primeri so precejšnje razlike. Pri nekaterih direktivah je Slovenija ena od številnih držav, ki so zamudile, pri drugih je skupina zamudnic manjša. Tudi zahtevnost prenosa posamezne direktive ni enaka.
Toda skupni imenovalec vseh šestih postopkov ostaja enak: Evropska komisija ugotavlja, da Slovenija v predpisanih rokih ni sporočila popolnega prenosa zahtevanih evropskih pravil.
Zato dejstvo, da je pri nekaterih direktivah zamudilo veliko drugih članic, ni odgovor na vprašanje, zakaj je zamudila Slovenija. Evropski roki so bili določeni vnaprej, pristojni državni organi pa so imeli obveznost pripraviti potrebne spremembe nacionalne zakonodaje in jih pravočasno priglasiti Bruslju.
Posebej opazno je, da se šest novih postopkov ne nanaša na eno ministrstvo ali eno samo zakonodajno področje, ampak na energetiko, okolje, potrošniške pravice, kazenskopravno področje in nadzor drog.
Zdaj teče dvomesečni rok
Naslednji korak je zato na strani slovenskih pristojnih organov. V roku dveh mesecev morajo Komisiji odgovoriti in pri posameznih direktivah dokazati, da so manjkajoče obveznosti izpolnjene oziroma da so sprejeti ukrepi, s katerimi bodo kršitve odpravljene.
Če bodo zamude odpravljene, se lahko postopki končajo brez nadaljnjih posledic. Če ne bodo, se lahko začne naslednja faza.
Šest opominov zato ni šest glob, vendar tudi ni zgolj nepomembna korespondenca med Ljubljano in Brusljem. Evropska komisija je formalno ugotovila težavo pri izpolnjevanju obveznosti Slovenije in začela postopke, za katere obstaja jasno določena pot nadaljnjega stopnjevanja.
In vsebina zamujenih direktiv ni obrobna. Gre za pravice odjemalcev električne energije, razvoj trga vodika, pravico potrošnikov do popravil, zmanjševanje industrijskega onesnaževanja, boj proti trgovini z ljudmi in nadzor novih psihoaktivnih drog.
Zdaj bo bistveno, ali bodo pristojna ministrstva šest zamud odpravila v roku, ki ga je postavila Evropska komisija. Če jih ne bodo, lahko prvi formalni opomini postanejo precej resnejši evropski postopki.
