Bi lahko zaposlenim v Sloveniji po novem vsak mesec na računu ostalo nekaj deset evrov več? Prvi predlogi davčne reforme, o katerih razpravlja Strateški svet za gospodarstvo, kažejo prav v to smer. Med možnostmi sta občutno znižanje najnižje dohodninske stopnje in zvišanje splošne davčne olajšave, kar bi povečalo neto prejemke zaposlenih, ne da bi se morala povečati njihova bruto plača.
Po prvih informativnih preračunih bi lahko zaposleni z minimalno plačo pridobil približno 55 evrov mesečno, pri povprečni plači bi bila razlika okoli 90 evrov, pri dvakratniku povprečne plače pa okoli 100 evrov. Toda pomemben je velik poudarek: to še niso sprejete spremembe in tudi ne dokončen predlog vlade. Gre za prve rešitve, ki jih pripravlja fokusna skupina za davke v okviru vladnega Strateškega sveta za gospodarstvo.
Prav tako za zdaj še ni odgovora na eno najpomembnejših vprašanj: koliko bi tako obsežna davčna razbremenitev stala državni proračun in s čim bi država nadomestila izpad prihodkov.
Prva dohodninska stopnja bi lahko padla s 16 na 10 odstotkov
Eden najbolj konkretnih predlogov je sprememba dohodninske lestvice. Trenutno je najnižja dohodninska stopnja 16-odstotna, fokusna skupina pa po doslej predstavljenih osnutkih razmišlja o njenem znižanju na 10 odstotkov.
To bi bila velika sprememba. Po trenutno veljavni lestvici za leto 2026 se dohodek v prvem dohodninskem razredu obdavčuje s 16 odstotki, nato sledijo stopnje 26, 33, 39 in 50 odstotkov. Najvišja, 50-odstotna stopnja, velja za del letne neto davčne osnove nad 82.346,23 evra.
Sprememba najnižje stopnje bi vplivala na zelo širok krog zaposlenih, vendar sama po sebi še ne pove, koliko bi posamezniku dejansko ostalo več. Končni učinek je odvisen od višine dohodka, olajšav in končne oblike celotne dohodninske lestvice.
Višja bi bila tudi splošna olajšava
Drugi pomemben del predloga je zvišanje splošne davčne olajšave. Po prvih predlogih bi jo s približno 5.500 evrov zvišali na 7.000 ali celo 8.000 evrov.
Višja splošna olajšava pomeni, da je večji del posameznikovega dohodka izvzet iz obdavčitve oziroma da je njegova davčna osnova nižja. Posledično je nižja dohodnina in višji neto prejemek.
Kombinacija višje splošne olajšave in nižje prve dohodninske stopnje je razlog, zaradi katerega prvi preračuni kažejo razmeroma opazno povečanje neto plač.
Pri tem je pomembna razlika: delodajalec zaposlenemu zaradi davčne reforme ne bi nujno izplačeval višje bruto plače. Več bi mu ostalo zato, ker bi država od njegovega dohodka pobrala manj dohodnine.
Minimalna plača: okoli 55 evrov več?
Po informativnem preračunu, ki ga je ob predstavitvi prvih predlogov objavil POP TV, bi kombinacija predlaganih sprememb pri zaposlenem z minimalno plačo lahko pomenila približno 55 evrov višji mesečni neto prejemek.
Na letni ravni bi to pomenilo približno 660 evrov več razpoložljivega dohodka. Toda tega zneska za zdaj ni mogoče predstavljati kot zagotovljenega, saj se lahko do končnega predloga spremenijo tako višina olajšave kot davčne stopnje in meje posameznih dohodninskih razredov.
Prav zato bodo pomembni natančni izračuni, ki jih pripravljajo strokovne skupine. Šele ti bodo pokazali, kako bi posamezne kombinacije sprememb vplivale na različne skupine zaposlenih.
Pri povprečni plači bi bila razlika še večja
Še nekoliko večji učinek prvi preračuni kažejo pri povprečni plači. Zaposlenemu s povprečnim dohodkom bi lahko po spremembah vsak mesec ostalo približno 90 evrov več.
Če bi takšen učinek veljal celo leto, govorimo o približno 1.080 evrih dodatnega neto razpoložljivega dohodka.
Pri dvakratniku povprečne plače naj bi bil učinek okoli 100 evrov mesečno oziroma približno 1.200 evrov letno. Relativno gledano bi bila zato razbremenitev pomembnejša pri nižjih in srednjih plačah kot pri najvišjih dohodkih.
Toda tudi te številke so za zdaj zgolj ilustracija možnega učinka reforme. Končnega zakonskega predloga še ni.
Spremembe tudi na vrhu dohodninske lestvice
Razprava se ne ustavlja pri najnižji davčni stopnji. Med predlogi je tudi odprava najvišjega, 50-odstotnega dohodninskega razreda.
To bi neposredno zadevalo precej manjši krog najbolje plačanih ljudi. Zagovorniki takšne spremembe že dalj časa opozarjajo, da visoka obdavčitev najvišjih dohodkov zmanjšuje konkurenčnost Slovenije pri privabljanju in zadrževanju vrhunskih strokovnjakov, vodilnih kadrov in ljudi z visoko dodano vrednostjo.
Kritiki pa pri takšnih spremembah opozarjajo na vprašanje porazdelitve davčnih razbremenitev. Če država hkrati znižuje obdavčitev nizkih, srednjih in najvišjih dohodkov, je namreč skupni izpad prihodkov lahko precej večji.
Posebna rešitev za vrhunske športnike in druge z izjemno visokimi dohodki
Med predlogi, ki so se pojavili v razpravi, je tudi posebna obravnava zelo visokih dohodkov. Do prvega milijona evrov dohodka naj bi veljale običajne davčne stopnje, nad to mejo pa se omenja bistveno nižja obdavčitev, po nekaterih predlogih okoli deset odstotkov.
Eden od namenov takšne ureditve naj bi bil privabiti oziroma spodbuditi vrnitev vrhunskih slovenskih športnikov in drugih posameznikov z zelo visokimi prihodki, ki imajo zaradi davčnih razlogov rezidentstvo urejeno v drugih državah.
Tudi ta rešitev je za zdaj šele predmet razprave. Zato bi bilo prezgodaj govoriti, da bo takšna posebna stopnja dejansko uvedena.
Manj davka naj bi plačevala tudi podjetja
Davčna reforma, o kateri razpravlja Strateški svet za gospodarstvo, ni omejena samo na zaposlene. Fokusna skupina obravnava tudi spremembe davka od dohodkov pravnih oseb.
Trenutna stopnja je bila zaradi financiranja obnove po poplavah začasno zvišana na 22 odstotkov. Med predlogi je njeno znižanje, s čimer želijo zagovorniki reforme izboljšati konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja.
Na mizi so poleg tega spremembe pri obdavčitvi kapitala, normiranih samostojnih podjetnikih, socialnih prispevkih, premoženju, DDV in finančnih storitvah. To kaže, da bi lahko bila končna reforma precej širša od zgolj spremembe dohodnine.
Toda kdo sploh pripravlja te predloge?
To je pomembno vprašanje, saj bi lahko ob dosedanjem poročanju hitro nastal vtis, da je vlada davčno reformo že pripravila.
Ni je.
Predloge trenutno oblikuje fokusna skupina za davke v okviru Strateškega sveta za gospodarstvo, ki jo vodi davčni strokovnjak Ivan Simič. Strateškemu svetu predseduje Marko Lotrič, v njem pa so predstavniki gospodarstva, akademske sfere in drugi strokovnjaki.
Strateški svet je posvetovalni organ vlade. Njegova naloga je vladi pripravljati predloge in priporočila glede gospodarske politike, konkurenčnosti, davkov in poslovnega okolja, nima pa pristojnosti za sprejemanje davčne zakonodaje.
To pomeni, da lahko vlada njegove predloge upošteva, spremeni ali zavrne. Šele če jih bo vključila v zakonske predloge in bodo ti prestali zakonodajni postopek v državnem zboru, bodo spremembe dejansko začele veljati.
Največja neznanka: koliko bo vse skupaj stalo?
In tu pridemo do vprašanja, ki bo verjetno odločilno pri nadaljnji razpravi.
Če zaposlenim zaradi nižje dohodnine ostane več denarja, ga država z dohodnino pobere manj. Če hkrati zniža davek podjetjem in razbremeni še druge vrste dohodkov, se lahko izpad javnofinančnih prihodkov še poveča.
Za zdaj celovitega izračuna učinkov predlagane reforme še ni.
Fokusna skupina je zato v razpravo vključila tudi predstavnika Fiskalnega sveta in Ministrstva za finance. Dogovorjeno je bilo, da se pripravijo finančni izračuni posameznih ukrepov, predloge pa naj bi nato oblikovali v bolj konkretne rešitve.
Prav ti izračuni bodo pokazali, ali si država predlagane razbremenitve lahko privošči brez zmanjševanja izdatkov, dodatnega zadolževanja ali iskanja novih virov prihodkov.
Več denarja ljudem – toda kaj to pomeni za javne storitve?
To bo verjetno tudi glavni politični spor ob morebitni davčni reformi. Zagovorniki razbremenitve izhajajo iz argumenta, da visoka obdavčitev dela zmanjšuje konkurenčnost Slovenije, otežuje zaposlovanje visoko kvalificiranih kadrov in ljudem jemlje prevelik del zasluženega denarja.
Njihova logika je, da več denarja v žepih zaposlenih pomeni tudi več potrošnje, gospodarske aktivnosti in posledično dodatnih davčnih prihodkov. Podobno naj bi nižji davki podjetjem omogočili več vlaganj, višje plače in hitrejšo rast.
Druga stran razprave pa bo neizogibno vprašala, kaj se zgodi z zdravstvom, šolstvom, pokojninami, socialnimi transferji in drugimi javnimi storitvami, če država trajno pobira manj davkov.
Odgovora na to vprašanje za zdaj še nimamo. Prav zato je prezgodaj govoriti o 55, 90 ali 100 evrih mesečnega dodatka, ne da bi povedali tudi drugo polovico zgodbe.
Kdaj bomo vedeli, ali bo na računih res več?
Po doslej predstavljenem časovnem načrtu naj bi bile podrobnejše rešitve in finančni izračuni pripravljeni do konca septembra ter nato posredovani vladi.
Takrat bo bistveno jasneje, katere predloge je Strateški svet dejansko ohranil, koliko bi reforma stala in ali jih je vlada pripravljena prenesti v zakonodajo.
Do takrat številke, po katerih bi lahko zaposlenemu z minimalno plačo ostalo približno 55 evrov, s povprečno okoli 90 evrov in z dvakratnikom povprečne približno 100 evrov več na mesec, ostajajo informativni preračuni možne reforme, ne zneski, ki bi jih zaposleni že lahko pričakovali na naslednjih plačilnih listah.
Toda smer predlogov je jasna: manjša obdavčitev dela in višji neto prejemki. Ali bo država našla tudi način, kako ob tem ohraniti dovolj denarja za javne blagajne, pa bo verjetno eno osrednjih vprašanj politične jeseni.
Spletno uredništvo Toti Maribor
