Na Hrvaškem se je zgodil srhljiv primer, ki je pretresel javnost. Ženska je bila obsojena na 15 let zapora, potem ko je januarja lani v reko Savo pri Zagrebu odnesla svojo triletno hčerko. Truplo deklice so odkrili marca v Savi na območju Beograda. Sodišče v Zagrebu je presodilo, da je 35-letna mati kriva umora ter ji poleg zaporne kazni naložilo tudi obvezno psihiatrično zdravljenje. Po prestani kazni bo pod posebnim nadzorom. Primer je razdelil javnost in sprožil številna vprašanja o varnosti otrok in duševnem zdravju.
15. januarja lani je mati s triletno hčerko v naročju stopila v hladno reko Savo blizu enega od mostov na obrobju hrvaške prestolnice. Iz reke je izstopila sama, brez otroka, kar je vzbudilo sum policije. Že naslednji dan so jo pridržali zaradi suma umora bližnje osebe, dejanje pa je priznala. Beograjski Interpol je konec aprila obvestil hrvaško ministrstvo za notranje zadeve, da so marca v reki Savi na območju Beograda odkrili truplo otroka. Z DNK analizo so potrdili, da gre za deklico, ki je izginila v Zagrebu.
Postopek sojenja in kazen
Sojenje je potekalo za zaprtimi vrati in se je začelo pred štirimi meseci. Na Hrvaškem zakon predvideva kazen od deset do 40 let za umor otroka, če ga stori mati, še posebej, ko je otrok ranljiv zaradi starosti ali zdravstvenega stanja. Sodišče je presodilo, da je primer vreden 15-letne kazni, zaradi česar bo obsojenka tudi deležna psihiatričnega zdravljenja.
Primer je sprožil številne polemike in razprave o duševnem zdravju ter varnosti otrok na Hrvaškem in širše. Mnogi se sprašujejo, kako lahko preprečimo takšne tragedije in kakšna je vloga družbe pri zaščiti najranljivejših članov.
Mednarodno sodelovanje pri preiskavi
Preiskava je potekala v okviru mednarodnega sodelovanja, pri čemer je pomembno vlogo odigral beograjski Interpol. Prav tako je bil ključnega pomena prispevek znanosti, saj je DNK analiza potrdila identiteto deklice, kar je bilo ključno za zaključek primera.
Tragičen primer umora triletne deklice je opomnik o krhkosti življenja in pomembnosti zaščite ranljivih skupin v naši družbi. Kljub težkemu razpletu ostaja vprašanje, kaj lahko kot družba storimo, da preprečimo podobne tragedije v prihodnosti.
Spletno uredništvo
