Evropska unija danes vstopa v novo obdobje digitalne transformacije z uveljavitvijo revolucionarne uredbe o gigabitni infrastrukturi. Ta zakonodaja, ki obljublja zmanjšanje digitalnega razkoraka med državami članicami in znotraj njih, prinaša pomembne spremembe v gradnji omrežij, procesih digitalizacije in spodbuja delitev obstoječe infrastrukture.
Cilj uredbe je premagati največje ovire pri gradnji hitrih omrežij, kot so visoki stroški in zapletena birokracija. Z današnjim dnem uredba velja po celotni Evropski uniji, vključno s Slovenijo.
Prehod na optiko: prihodnost digitalne infrastrukture
Optična vlakna so prihodnost digitalne povezljivosti, medtem ko se številna gospodinjstva po Evropi še vedno zanašajo na zastarelo DSL tehnologijo. Bruselj s tem jasno sporoča, da je prihodnost v hitrih in zanesljivih optičnih povezavah. Evropska komisija je v analizah ugotovila, da gradbena dela, kot so kopanje jarkov in polaganje cevi, predstavljajo več kot 70 odstotkov stroškov postavitve optične infrastrukture. Sama optična vlakna so relativno poceni v primerjavi s temi stroški.
Mehanizmi za znižanje stroškov
Nova uredba prinaša mehanizme za drastično znižanje stroškov izgradnje omrežij. Ključna je skupna raba fizične infrastrukture. Telekomunikacijski operaterji bodo morali omogočiti dostop do svojih obstoječih vodov, cevi ali stebrov drugim ponudnikom pod poštenimi in nediskriminatornimi pogoji. Poleg tega uredba spodbuja medsektorsko sodelovanje. Če bodo energetska ali komunalna podjetja izvajala gradbena dela, bodo morali telekomunikacijski operaterji dobiti priložnost, da v iste jarke položijo svojo infrastrukturo. To preprečuje podvajanje del in večkratno zapiranje cest, kar bo olajšalo življenje prebivalcem.
Digitalizacija postopkov in reševanje sporov
Pomemben del uredbe je tudi poenostavitev postopkov za pridobivanje dovoljenj. Države članice bodo morale vzpostaviti centralne digitalne informacijske točke, znane kot “one-stop-shop”, kjer bodo lahko investitorji oddali vse vloge za dovoljenja in pridobili informacije o obstoječi infrastrukturi. To naj bi skrajšalo postopke z več mesecev ali let na zgolj nekaj tednov. Digitalizacija postopkov za pridobitev pravic, kot je služnost, je ključna za hitrejše širjenje omrežij.
Uredba predvideva tudi vzpostavitev jasnih sistemov za reševanje sporov, ki bi lahko nastali pri pogajanjih o dostopu do infrastrukture. Čeprav je uredba tehnične narave in usmerjena v operaterje in gradbince, bodo največje koristi občutili potrošniki.
Posledice za uporabnike interneta
Uredba prinaša nekaj ključnih koristi za končne uporabnike:
- Pospešena širitev optike: Znižanje stroškov gradnje in lažji postopki bodo operaterjem omogočili hitrejše pokrivanje belih lis, kjer hitri internet do zdaj ni bil na voljo.
- Večja konkurenca: Z lažjim dostopom do fizične infrastrukture se odpira trg za manjše ponudnike, kar pomeni več izbire in potencialno nižje cene za uporabnike.
- Optika v vsaki novogradnji: Uredba zahteva, da so vse nove stavbe in tiste, ki so predmet obsežnejše prenove, pripravljene za priklop na optično omrežje, kar bo zmanjšalo stroške kasnejšega priklopa.
Strategija digitalnega desetletja
Uredba o gigabitni infrastrukturi je pomemben del evropske strategije Digitalno desetletje, katere cilj je, da imajo vsa evropska gospodinjstva do leta 2030 dostop do gigabitne povezljivosti. Ta vizija predstavlja velik korak naprej v izboljšanju digitalne povezljivosti in krepitev evropskega tehnološkega potenciala.
Spletno uredništvo
