Francoske zdravstvene oblasti so v četrtek, 22. oktobra, potrdile prvi doslej dokumentirani primer okužbe človeka z virusom shamonda, ki so ga desetletja poznali predvsem kot povzročitelja bolezni pri živalih. Okužbo so odkrili pri bolniku s hudo oslabljenim imunskim sistemom, ki se je zaradi resne bolezni zdravil v Lyonu in je v začetku oktobra umrl. Zdravstveni strokovnjaki zdaj ugotavljajo, ali je virus prispeval k njegovi smrti in kako je do okužbe prišlo.
Primer spremlja tudi Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), saj se je virus letos prvič pojavil v evropskih živinorejskih rejah, med drugim tudi v Sloveniji. Kljub zaskrbljujočemu odkritju pristojni poudarjajo, da za zdaj ni ugotovljene nevarnosti za splošno prebivalstvo.
Prvi znani primer okužbe človeka na svetu
Francosko ministrstvo za zdravje je v četrtek sporočilo, da so pri bolniku, ki so ga zdravili v bolnišnici Hospices Civils de Lyon, potrdili okužbo z virusom shamonda. Gre za prvi dokumentirani primer, ko so virus, ki je bil doslej znan predvsem po kroženju med domačimi živalmi, odkrili pri človeku.
Bolnik je imel močno oslabljen imunski sistem in se je zdravil zaradi druge resne bolezni. Umrl je v začetku oktobra, vendar francoske oblasti opozarjajo, da vzročna povezava med okužbo z virusom shamonda in njegovo smrtjo še ni potrjena. Potekajo klinične, laboratorijske in epidemiološke preiskave, s katerimi želijo ugotoviti, kakšno vlogo je imel virus pri poslabšanju njegovega zdravstvenega stanja.
Primer je posebej pomemben zato, ker so strokovnjaki desetletja domnevali, da virus shamonda ne okužuje ljudi. Kljub njegovemu pojavljanju pri živalih v Afriki in Aziji namreč doslej niso dokumentirali nobene človeške okužbe. Nova ugotovitev zato odpira vprašanja o možnostih prenosa, značilnostih okužbe in morebitnih zdravstvenih posledicah.
Francoske oblasti ob tem poudarjajo, da gre za izjemen primer pri osebi z izrazito zmanjšano imunsko odpornostjo. Na podlagi trenutno dostopnih informacij niso ugotovile nevarnosti za splošno prebivalstvo, zato ni razlogov za sklepanje, da se začenja širša epidemija med ljudmi.
Kako naj bi se bolnik okužil?
Po dosedanjih ugotovitvah francoskih zdravstvenih oblasti je najverjetnejša možnost, da se je bolnik okužil zaradi pika drobne krvosesne mušice iz rodu Culicoides. Gre za zelo majhne žuželke, ki lahko prenašajo različne viruse med živalmi, predvsem prežvekovalci.
Okužba naj bi se zgodila na vzhodu Francije, kjer so spomladi in poleti letos zaznavali kroženje virusa med domačimi živalmi. Vendar strokovnjaki natančnega načina prenosa še niso dokončno potrdili, prav tako ni znano, katera vrsta mušic bi lahko bila odgovorna za okužbo človeka.
Virus shamonda se med živalmi praviloma širi prek pikov okuženih mušic. Njihova aktivnost je povezana z vremenskimi razmerami, predvsem s temperaturo in letnim časom. V evropskem prostoru so običajno najbolj dejavne od pomladi do jeseni, z ohlajanjem pa se njihova aktivnost zmanjšuje.
Prav to je eden od dejavnikov, ki jih pri ocenjevanju nadaljnjega tveganja upoštevajo evropske zdravstvene ustanove. ECDC je pojasnil, da se zaradi nižjih jesenskih temperatur aktivnost večine vrst teh žuželk zmanjšuje, vendar se razmere lahko razlikujejo glede na posamezno območje in vremenske pogoje.
Za zdaj ni dokazov, da bi se virus shamonda prenašal neposredno s človeka na človeka. Prav tako še ni mogoče sklepati, da bi okužba pri sicer zdravih ljudeh povzročala enake posledice kot pri bolniku s hudo oslabljeno imunsko odpornostjo.
Virus poznajo že več kot šest desetletij
Virus shamonda ni nov povzročitelj bolezni. Prvič so ga identificirali sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja v Nigeriji, pozneje pa so ga občasno zaznavali pri govedu v različnih delih Afrike in na Japonskem.
Spada med ortobunjaviruse, veliko skupino virusov, med katerimi so številni povzročitelji bolezni pri živalih, nekateri pa lahko okužijo tudi ljudi. Virus shamonda so doslej povezovali predvsem z govedom, ki velja za enega njegovih glavnih gostiteljev.
Pri okuženih živalih se lahko pojavijo povišana telesna temperatura, driska, oslabelost in zmanjšana proizvodnja mleka. Zlasti v mlečni živinoreji lahko takšne okužbe povzročijo precejšnje gospodarske posledice, saj vplivajo na zdravstveno stanje črede in njeno produktivnost.
Po podatkih francoskih raziskovalcev se je na nekaterih prizadetih kmetijah proizvodnja mleka občutno zmanjšala. Vendar so posledice odvisne od številnih dejavnikov, zato rezultatov posameznih raziskav ni mogoče samodejno prenesti na vse okužene črede.
Pomembno je tudi, da virus shamonda ni enak drugim virusom, ki jih prenašajo žuželke in so že dolgo znani kot povzročitelji bolezni pri ljudeh. Njegove značilnosti in morebitne posledice za človeško zdravje bodo morali strokovnjaki še podrobneje raziskati.
Letos se je prvič pojavil v evropskih živinorejskih rejah
Čeprav je bil virus shamonda v drugih delih sveta poznan že desetletja, so ga v Evropi prvič potrdili šele letos poleti. Prvi znaki bolezni pri govedu so se pojavili junija, virus pa so z laboratorijskimi analizami identificirali konec julija.
Raziskovalci so ga potrdili pri živalih v južni Nemčiji, Švici in vzhodni Franciji, kjer so rejci opažali nenavadne zdravstvene težave v čredah. Med najpogostejšimi simptomi so bili driska, povišana telesna temperatura, oslabelost in zmanjšana mlečnost.
Po prvih potrditvah se je virus pojavil še v številnih drugih evropskih državah. ECDC med območji, kjer so ga zaznali pri domačih živalih, navaja Avstrijo, Belgijo, Francijo, Nemčijo, Irsko, Italijo, Lihtenštajn, Luksemburg, Nizozemsko, Portugalsko, Španijo, Švico in otok Jersey.
Po poročanju slovenskih medijev so virus letos potrdili tudi pri govedu v Sloveniji, in sicer na Savinjskem. To je pomembno predvsem z vidika spremljanja zdravja domačih živali in morebitnih posledic za živinorejo.
Pojav virusa v več evropskih državah ne pomeni, da se enako hitro širi tudi med ljudmi. Doslej je namreč dokumentirana le ena človeška okužba, pri čemer so okoliščine njenega nastanka še predmet raziskav.
Kaj odkritje pomeni za Slovenijo?
Ker so virus shamonda letos zaznali tudi pri domačih živalih v Sloveniji, se ob prvem potrjenem primeru pri človeku razumljivo odpira vprašanje morebitnega tveganja za prebivalce naše države.
Pomembno je razlikovati med prisotnostjo virusa pri živalih in dokazanim tveganjem za ljudi. Dejstvo, da virus kroži v živinorejskih rejah, samo po sebi še ne pomeni, da povzroča okužbe pri ljudeh ali da obstaja nevarnost širšega izbruha.
Francoske zdravstvene oblasti in ECDC poudarjajo, da je prvi dokumentirani primer povezan z bolnikom, ki je imel močno oslabljen imunski sistem. Trenutno ni dovolj podatkov, da bi bilo mogoče oceniti, kako pogosto bi virus sploh lahko okužil ljudi in kakšen bi bil potek okužbe pri osebah z normalnim delovanjem imunskega sistema.
Za Slovenijo bo zato pomembno predvsem spremljanje evropskih epidemioloških in veterinarskih ugotovitev. Pri tem imajo pomembno vlogo sodelovanje zdravstvenih in veterinarskih služb, laboratorijsko spremljanje ter izmenjava podatkov med državami.
Za zdaj ni javno potrjenih podatkov o okužbi človeka z virusom shamonda v Sloveniji. Prav tako ni podlage za sklepanje, da bi prebivalcem zaradi odkritja v Franciji grozila neposredna nevarnost.
Kakšne posledice ima virus za govedo in druge živali?
Virus shamonda je v prvi vrsti pomemben povzročitelj bolezni pri živalih. Najpogosteje ga zaznavajo pri govedu, vendar so okužbe ugotovili tudi pri drugih živalskih vrstah, med drugim pri ovcah, kozah, konjih in alpakah.
Pri govedu lahko bolezen povzroči nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja, povišano telesno temperaturo, drisko in zmanjšano proizvodnjo mleka. Pri nekaterih čredah so posledice izrazitejše, pri drugih pa je potek bolezni lahko blažji.
Raziskovalci še preverjajo, kakšne so dolgoročne posledice okužbe, med drugim tudi morebitni vplivi na razmnoževanje živali. Ker se je virus v evropskem prostoru pojavil šele letos, je podatkov o njegovem obnašanju v tukajšnjih razmerah še razmeroma malo.
Pomembno je tudi vprašanje prenosa. Ker virus širijo drobne krvosesne mušice, lahko na njegovo pojavljanje vplivajo vremenske razmere, sezonska aktivnost žuželk in lokalne značilnosti živinoreje.
Po podatkih Svetovne organizacije za zdravje živali za virus shamonda trenutno ni komercialno dostopnega cepiva. Zato sta za rejce pomembna predvsem spremljanje zdravstvenega stanja živali in sodelovanje z veterinarji ob pojavu neobičajnih simptomov.
Evropski strokovnjaki spremljajo morebitna tveganja
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni je po potrditvi prve človeške okužbe sporočil, da je v stiku s francoskimi zdravstvenimi oblastmi in evropskimi partnerji. Njihov cilj je ugotoviti, kakšne posledice bi lahko imelo odkritje za javno zdravje in ali je treba prilagoditi obstoječe načine spremljanja bolezni.
Pri tem sodelujejo tudi druge evropske ustanove, med njimi Evropska komisija in Evropska agencija za varnost hrane, ki spremlja tveganja na področju zdravja živali in varnosti hrane.
ECDC namerava v sodelovanju z referenčnimi laboratoriji okrepiti možnosti testiranja, da bi bilo mogoče pravočasno prepoznati morebitne dodatne primere okužb pri ljudeh. Takšno spremljanje je pomembno predvsem zato, ker o sposobnosti virusa za okuževanje ljudi še ni dovolj znanstvenih podatkov.
Prvi dokumentirani primer ne pomeni nujno, da je virus nedavno pridobil sposobnost okuževanja človeka. Mogoče je tudi, da so bile takšne okužbe v preteklosti izjemno redke ali pa jih niso prepoznali. Za zdaj pa nobene od teh možnosti ni mogoče potrditi.
Zdravstveni strokovnjaki bodo morali ugotoviti, ali gre za izjemno okužbo pri posebej ranljivem bolniku ali pa virus predstavlja širše, doslej neprepoznano tveganje. Prav zato so nadaljnje raziskave pomembne, čeprav trenutno ni znakov širše zdravstvene ogroženosti.
Smrt bolnika še ne pomeni, da je bil virus njen vzrok
Ob poročanju o prvem primeru okužbe je posebej pomembno poudariti, da je bil bolnik že pred odkritjem virusa hudo bolan. Njegov imunski sistem je bil izrazito oslabljen, zato je bil bolj dovzeten za različne okužbe in zaplete kot splošno prebivalstvo.
Francoske oblasti so potrdile, da je umrl v začetku oktobra, vendar še niso ugotovile, ali je virus shamonda neposredno povzročil njegovo smrt, k njej prispeval ali pa je bila okužba zgolj ena od ugotovitev med zdravljenjem.
To razlikovanje je bistveno za pravilno razumevanje dogodka. Brez dokončnih medicinskih ugotovitev namreč ni mogoče trditi, da gre za prvo smrtno žrtev virusa shamonda, čeprav je bil virus pri umrlem bolniku potrjen.
Tudi podatkov o simptomih okužbe pri človeku za zdaj ni dovolj, da bi bilo mogoče opisati značilen potek bolezni. En sam primer pri osebi s hudo oslabljeno imunsko odpornostjo ne omogoča zanesljivih zaključkov o tem, kakšne posledice bi okužba lahko imela pri sicer zdravih ljudeh.
Odkritje odpira nova vprašanja, ne pa razloga za paniko
Prva potrjena okužba človeka z virusom shamonda predstavlja pomembno znanstveno in epidemiološko ugotovitev. Virus, ki so ga več kot šest desetletij povezovali predvsem z domačimi živalmi, je bil zdaj prvič dokumentiran tudi pri človeku, kar bo zahtevalo dodatne raziskave in spremljanje.
Posebno pozornost vzbuja dejstvo, da se je virus letos prvič pojavil v evropskih živinorejskih rejah in da so ga zaznali tudi v Sloveniji. Toda prisotnost pri živalih in posamezna okužba pri hudo bolnem človeku še ne pomenita, da obstaja nevarnost širjenja med prebivalstvom.
Francoske oblasti in evropski zdravstveni strokovnjaki zato za zdaj ne ugotavljajo nevarnosti za splošno prebivalstvo. Nadaljnje preiskave bodo morale odgovoriti predvsem na vprašanja o načinu prenosa, morebitnih posledicah okužbe in vlogi virusa pri smrti francoskega bolnika.
Najpomembnejše sporočilo današnjega odkritja je, da se znanje o virusih nenehno spreminja. Kar je bilo desetletja znano predvsem kot bolezen živali, je zdaj prvič potrjeno tudi pri človeku. Toda dokler strokovnjaki ne razjasnijo vseh okoliščin, je treba razlikovati med potrjeno okužbo, domnevnim načinom prenosa in še nedokazano povezavo s smrtjo bolnika. Previdnost in strokovno spremljanje sta potrebna, širjenje neutemeljenega strahu pa ne.
Spletno uredništvo
