Nova Gorica je v sredo, 21. oktobra, postala prizorišče pomembnega evropskega sporočila o miru, spravi in ohranjanju zgodovinskega spomina. Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar se je v EPICentru udeležila zaključne slovesnosti mednarodnega projekta GOV4PeaCE, kjer je poudarila, da Evropska pot miru ni namenjena zgolj ohranjanju spomina na nekdanja bojišča prve svetovne vojne.
Njeno poslanstvo je mnogo širše: povezovati narode, krepiti medsebojno zaupanje in opozarjati, da mir nikoli ni zagotovljen sam po sebi. Dogodek je imel poseben pomen za Goriško in Posočje, kjer so posledice prve svetovne vojne še danes globoko zapisane v pokrajino, zgodovino in kolektivni spomin prebivalcev.
Nova Gorica kot prizorišče evropskega sporočila o miru
V novogoriškem EPICentru je v sredo potekala slovesnost ob podpisu memoranduma o sodelovanju pri vzpostavljanju Evropske poti miru 14–18. Dogodek je bil vrhunec tridnevnega mednarodnega srečanja, ki je med 19. in 21. oktobrom povezalo Novo Gorico in Gorico ter predstavnike številnih evropskih ustanov, povezanih z dediščino prve svetovne vojne.
Slovesnosti se je kot častna pokroviteljica in slavnostna govornica udeležila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. V nagovoru je poudarila, da ohranjanje zgodovinskega spomina ni samo naloga zgodovinarjev, muzejev in ustanov, ki skrbijo za kulturno dediščino. Gre tudi za odgovornost sedanjih generacij, da iz preteklih tragedij oblikujejo temelje za mirnejšo prihodnost.
»Evropska Pot miru ni pomembna le zaradi ohranjanja dediščine nekdanjih bojišč. Je tudi pot sprave in kulturne diplomacije, ki krepi dialog, zaupanje in medsebojno spoštovanje med narodi,« je poudarila predsednica.
Njene besede so imele v Novi Gorici posebno težo. Mesto, ki je nastalo ob meji, zaznamovani z burno evropsko zgodovino, danes skupaj s sosednjo Gorico predstavlja prostor čezmejnega sodelovanja. Prav zato je bilo srečanje, posvečeno preseganju zgodovinskih delitev, umeščeno v okolje, kjer povezovanje ni zgolj simbolna zamisel, temveč del vsakdanjega življenja.
»Naj kraji trpljenja postanejo trajno sporočilo miru«
Predsednica je svoj nagovor sklenila z mislijo, ki povzema osrednje poslanstvo Evropske poti miru in opozarja na odgovornost sedanjih ter prihodnjih generacij.
»Naj kraji, ki so bili nekoč priče neizmernemu trpljenju, postanejo trajno sporočilo miru in opomin, da mir ni samoumeven, temveč skupna odgovornost, ki jo moramo negovati in ohranjati za prihodnje rodove.«
Takšno sporočilo je posebej pomembno v času, ko vojne in mednarodne napetosti znova zaznamujejo evropski prostor. Kraji, povezani s prvo svetovno vojno, niso zgolj zgodovinske znamenitosti, temveč pričevanja o posledicah oboroženih spopadov, ki so za vedno spremenili življenje milijonov ljudi.
Predsednica je opozorila, da je mogoče območja nekdanjih konfliktov postopoma spreminjati v prostore srečevanja, izobraževanja in skupnega razmisleka. Ohranjanje dediščine ima zato pomembno vlogo pri razumevanju preteklosti, hkrati pa lahko spodbuja sodelovanje med ljudmi, ki živijo na različnih straneh državnih meja.
Prav to je eno temeljnih sporočil Evropske poti miru. Kraji, ki so bili nekoč povezani z vojaškimi spopadi, lahko danes postanejo povezovalne točke med državami, lokalnimi skupnostmi in različnimi generacijami.
Trideset organizacij iz enajstih držav podpisalo skupno zavezo
Osrednji dogodek sredine slovesnosti je bil podpis transnacionalnega memoranduma o sodelovanju pri vzpostavljanju Evropske poti miru 14–18. Dokument je podpisalo 30 organizacij iz 11 evropskih držav, ki so izrazile pripravljenost za nadaljnje povezovanje pri ohranjanju in upravljanju dediščine prve svetovne vojne.
Memorandum pomeni pomemben korak pri oblikovanju širše evropske mreže, ki bi povezovala zgodovinska območja nekdanjih bojišč. Njegov namen ni zgolj izmenjava informacij, temveč ustvarjanje dolgoročnega sodelovanja med ustanovami, raziskovalci, lokalnimi skupnostmi in drugimi organizacijami, ki se ukvarjajo z ohranjanjem zgodovinskega spomina.
Podpisniki so s tem izrazili namero, da bodo sodelovanje nadaljevali tudi po uradnem zaključku projekta GOV4PeaCE. To je pomembno predvsem zato, ker se številni evropski projekti izvajajo v časovno omejenih obdobjih, njihovi rezultati pa lahko dobijo trajnejšo vrednost le, če sodelujoče ustanove ohranijo povezave tudi po izteku financiranja.
Evropska pot miru naj bi postopoma povezovala različna območja, ki jih zaznamuje dediščina prve svetovne vojne. Pri tem se pobuda opira tudi na izkušnje Posočja, kjer je Pot miru že postala prepoznaven primer povezovanja zgodovinske dediščine, turizma, izobraževanja in mednarodnega sodelovanja.
Posočje ima pri evropskem projektu posebno vlogo
Za Goriško in Posočje je nadaljnji razvoj Evropske poti miru pomemben tudi zato, ker pobuda temelji na izkušnjah, ki so jih v regiji razvijali več desetletij. Fundacija Poti miru v Posočju že skoraj tri desetletja skrbi za ohranjanje dediščine soške fronte in njeno vključevanje v širši evropski prostor.
Soška fronta je med prvo svetovno vojno močno zaznamovala območje današnje zahodne Slovenije in sosednje Italije. Njena dediščina je še vedno vidna v ostankih utrdb, jarkov, kavern, spominskih obeležjih, pokopališčih in drugih zgodovinskih krajih, ki pričajo o nekdanjih spopadih.
Toda način predstavljanja te dediščine se je skozi desetletja spreminjal. Območja, ki so bila nekoč prizorišča vojaških operacij in človeškega trpljenja, danes obiskovalcem omogočajo razumevanje zgodovine ter spoznavanje pomena miru in sodelovanja.
Pot miru od Alp do Jadrana je pomemben primer takšnega pristopa. Povezuje zgodovinska prizorišča in obiskovalce usmerja k spoznavanju dediščine, pri čemer ne poudarja zgolj vojaških dogodkov, temveč tudi usode ljudi, ki so jih vojne prizadele.
Predsednica Pirc Musar je v svojem nagovoru posebej izpostavila prispevek Fundacije Poti miru v Posočju. Njeno delo je prepoznala kot pomemben del prizadevanj, da se spomin na soško fronto ohranja in povezuje s širšim evropskim razumevanjem zgodovine.
Projekt, ki ga je vodil Posoški razvojni center
Mednarodni projekt GOV4PeaCE je zadnjih 30 mesecev kot vodilni partner usklajeval Posoški razvojni center. V tem obdobju so sodelujoče ustanove razvijale pristope k skupnemu upravljanju dediščine prve svetovne vojne in iskale možnosti za povezovanje različnih evropskih območij.
Projekt je nastal kot odgovor na razdrobljenost upravljanja zgodovinske dediščine, ki pogosto sega čez državne meje, medtem ko so ustanove, pristojne za njeno ohranjanje, organizirane predvsem na nacionalni ali lokalni ravni.
Med njegovimi cilji so bili oblikovanje skupnih pristopov k upravljanju, izmenjava znanja in izkušenj ter razvoj rešitev, ki bi omogočale trajnejše sodelovanje med evropskimi partnerji. Pomemben del projekta je bilo tudi razmišljanje o tem, kako lahko zgodovinska dediščina prispeva k trajnostnemu kulturnemu turizmu in razvoju lokalnih skupnosti.
Skupna vrednost projekta je znašala približno 1,7 milijona evrov, sofinanciran pa je bil iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru programa Interreg CENTRAL EUROPE 2021–2027.
Direktor Posoškega razvojnega centra Simon Škvor je ob zaključku poudaril, da podpis memoranduma postavlja temelje za trajno partnerstvo, ki bo sodelovanje omogočalo tudi po koncu projekta. Prav nadaljevanje skupnega dela bo pokazalo, kako se bodo rezultati večletnega projekta razvijali v prihodnje.
Evropska pot miru kot prostor kulturne diplomacije
Posebno mesto v predsedničinem nagovoru je imela kulturna diplomacija. Gre za obliko povezovanja, pri kateri imajo kultura, zgodovina, izobraževanje in dediščina pomembno vlogo pri ustvarjanju odnosov med državami ter njihovimi prebivalci.
Evropska pot miru lahko k takšnemu povezovanju prispeva na več načinov. Skupni projekti omogočajo sodelovanje zgodovinarjev, muzealcev, raziskovalcev, izobraževalnih ustanov in lokalnih skupnosti, obenem pa obiskovalcem ponujajo možnost, da zgodovino spoznavajo z različnih nacionalnih perspektiv.
To je posebej pomembno pri dediščini prve svetovne vojne, saj so bila nekdanja bojišča pogosto povezana z nasprotujočimi si nacionalnimi spomini. Skupno raziskovanje in predstavljanje zgodovine lahko prispeva k boljšemu razumevanju različnih izkušenj, ne da bi pri tem zanemarili trpljenje posameznih skupnosti.
Predsedničino opozorilo o dialogu, zaupanju in medsebojnem spoštovanju zato ni bilo namenjeno le udeležencem slovesnosti. Nanaša se tudi na širšo evropsko družbo, ki se še vedno sooča z vprašanji zgodovinskih delitev, nacionalnih identitet in sobivanja.
Pot miru je v tem okviru mogoče razumeti kot prostor, kjer zgodovina ne služi poglabljanju nasprotij, temveč njihovemu razumevanju in preseganju.
Nova Gorica in Gorica kot simbol preseganja meja
Odločitev, da zaključni dogodek poteka prav v Novi Gorici in Gorici, ima tudi širši simbolni pomen. Obe mesti sta povezani z zgodovino meja, političnih sprememb in postopnega vzpostavljanja čezmejnega sodelovanja.
Danes sta del skupnega urbanega prostora, v katerem sodelovanje poteka na številnih področjih, od kulture in izobraževanja do gospodarstva, turizma in vsakdanjega življenja prebivalcev.
Leto 2025, ko sta Nova Gorica in Gorica skupaj nosili naziv Evropske prestolnice kulture, je dodatno utrdilo njuno mednarodno prepoznavnost. Čezmejni kulturni projekti so pokazali, kako lahko nekdanja ločnica postane prostor povezovanja.
EPICenter, kjer je potekala sredina slovesnost, je eden od prostorov, namenjenih razumevanju zgodovine in skupne prihodnosti obeh mest. Zato je bil primeren kraj za podpis dokumenta, ki želi dediščino nekdanjih evropskih bojišč povezati v skupno zgodbo.
Za Goriško takšni dogodki pomenijo tudi priložnost za utrjevanje mednarodne prepoznavnosti. Regija namreč ne predstavlja le območja z izjemno zgodovinsko dediščino, temveč tudi okolje, v katerem so se skozi desetletja razvijale različne oblike čezmejnega sodelovanja.
Ambicija sega tudi do Sveta Evrope in Unesca
Podpis memoranduma ne pomeni zaključka prizadevanj za Evropsko pot miru. Nasprotno, predstavlja izhodišče za nadaljnje sodelovanje in oblikovanje širše evropske pobude.
Med prihodnjimi cilji je prizadevanje za pridobitev certifikata Kulturna pot Sveta Evrope. Takšen status bi lahko prispeval k večji prepoznavnosti povezane dediščine in omogočil nadaljnje sodelovanje na področjih kulture, izobraževanja in trajnostnega turizma.
Partnerji nameravajo dolgoročno proučevati tudi možnosti za nominacijo ustreznih območij dediščine prve svetovne vojne za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. Pri tem je pomembno poudariti, da gre za prihodnje ambicije, ne za že pridobljena mednarodna priznanja.
Takšni postopki zahtevajo obsežno strokovno pripravo, sodelovanje pristojnih ustanov in izpolnjevanje določenih meril. Njihov izid zato ni zagotovljen, lahko pa že sama priprava prispeva k boljšemu raziskovanju, ohranjanju in predstavljanju zgodovinske dediščine.
Za Posočje in Goriško bi lahko nadaljnji razvoj evropske mreže pomenil nove možnosti strokovnega sodelovanja in večjo prepoznavnost območij, ki jih je zaznamovala soška fronta.
Sporočilo iz Nove Gorice, ki presega državne meje
Sredina slovesnost je bila pomembna predvsem zaradi povezave med zgodovinskim spominom in odgovornostjo za prihodnost. Predstavniki 30 organizacij iz 11 evropskih držav so s podpisom memoranduma izrazili pripravljenost, da dediščino prve svetovne vojne ohranjajo in predstavljajo v skupnem evropskem okviru.
Predsednica Nataša Pirc Musar je dogodku dodala širše sporočilo. Opozorila je, da kraji nekdanjega trpljenja ne smejo ostati le spomeniki preteklosti, temveč morajo postati tudi prostori razmisleka o miru, spravi in odgovornosti.
Za Novo Gorico in Posočje je takšno sporočilo še posebej pomembno. Prav tu so zgodovinske izkušnje vojne, meja in poznejšega povezovanja ustvarile okolje, v katerem ima razprava o miru zelo konkretno zgodovinsko ozadje.
Evropska pot miru tako iz lokalne pobude postopoma prerašča v širše evropsko sodelovanje. Njena največja vrednost pa ni zgolj v povezovanju zgodovinskih krajev, temveč v sporočilu, ki ga je predsednica izpostavila v Novi Gorici: mir ni samoumeven. Je skupna odgovornost, ki jo je treba ohranjati, negovati in prenašati na prihodnje generacije.
Spletno uredništvo Goriške novice
