Na današnji dan, ko se obeležuje sto let od smrti enega največjih slovenskih in evropskih pesnikov Srečka Kosovela, bo na prvem programu Televizije Slovenija ob 23.05 gostoval literarni zgodovinar Janez Vrečko.
Vrečko, ki že vrsto let preučuje Kosovelovo delo kot profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo, bo razkril, zakaj Kosovel ni kontroverzen kot impresionist ali ekspresionist, temveč kot konstruktivist.
Janez Vrečko in Kosovelovo delo
Dr. Janez Vrečko, ugledni literarni zgodovinar in dolgoletni profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti, se že vrsto let posveča raziskovanju Kosovelovega opusa. V svoji akademski karieri je objavil številne knjige o grškem epu in tragediji ter o evropski in slovenski zgodovinski avantgardi. Med drugim je Kosovelu posvetil študijo “Srečko Kosovel, slovenska zgodovinska avantgarda in zenitizem” (1986) ter obsežno monografijo “Srečko Kosovel” (2011).
Vrečkovo zanimanje za Kosovela se je začelo že v študentskih letih. Pod mentorstvom znamenitega profesorja Pirjevca je na ljubljanski Filozofski fakulteti pisal diplomsko nalogo o moderni slovenski liriki, za katero je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Ko je kasneje začel predavati zgodovino avantgard, se mu je Kosovelovo delo razkrilo v povsem novi luči.
Kosovelovo delo skozi prizmo moderne fizike
Pri Literarno-umetniškem društvu Literatura je pred kratkim izšla Vrečkova znanstvena monografija “ČAS ≡ PROSTOR”. Ob stoti obletnici Kosovelove smrti to delo prinaša sveže poglede na pesnikov opus, raziskuje Kosovelov konstruktivizem skozi prizmo moderne fizike in se ukvarja z doslej neznanimi razsežnostmi njegovega opusa, z njegovim odnosom do newtonske fizike ob soočenju z Einsteinovo in moderno fiziko.
Vrečko poudarja, kako je Kosovelovo znanje o moderni fiziki osupljivo in kako so bila njegova predavanja na Institutu Jožef Stefan navdihujoča celo za fizike. Kosovel je skozi svoje delo redefiniral razumevanje človeka in narave, kar je odsevalo v njegovih manifestih, kot je “Mehanikom”.
Konsi: Pesmi s peresom, ne s srcem
Kosovel, ki je kljub svoji kratki življenjski dobi ustvaril približno 1200 pesmi, vsak dan napisal troje pisem ter vodil dnevnike in članke, je v svojem opusu uvedel nov način pisanja poezije z “konsi”. Te pesmi, poimenovane s štirimi črkami “KONS”, so odraz njegovega konstruktivističnega ustvarjanja. Vrečko opozarja, da je to ena najbolj originalnih oznak za pesniške in umetniške stvaritve, čeprav podobne strukture srečamo tudi pri drugih umetnikih, kot je ruski konstruktivistični pesnik Aleksej Čičerin s svojimi “LOKS”.
KONS: večdimenzionalni pomen
Kratica “KONS” se ne nanaša le na konstruktivizem, ampak tudi na Kosovelov priimek in njegovo nesojeno krstno ime Kvintilijan. Ker je bil peti otrok v družini, bi moral na željo župnika dobiti ime Kvintilijan, vendar je krstni boter vztrajal pri imenu Srečko. Kljub temu se je Kosovel, kot avangardist, podpisoval kot Kvintilijan.
Kosovel je bil človek izjemne energije in discipline, neizprosen do sebe in drugih. V svojem kratkem življenju je ustvaril obsežen opus, ki je svetovno primerljiv. Pisati je začel pri dvanajstih, prešel skozi faze futurizma, impresionizma in ekspresionizma, nato pa se je obrnil k iskanju novih smeri, kar je razkrival svoji sestri Karmeli, ki je študirala klavir v Münchnu.
Navdih za konstruktivizem je našel v reviji Zenit, skozi katero je spoznal ruske vplive. V Sovjetsko zvezo je poslal tudi prijatelja Iva Grahorja, ki mu je prinesel knjige in pesniške zbirke, ki jih je Kosovel prebiral v kar šestih jezikih. Vrečko meni, da je s Cankarjem in Kosovelom slovenska literatura prenehala zaostajati za drugimi in hitro reagirala na dogajanje v svetovnih metropolah.
Spletno uredništvo Goriške novice
