Zdravniki bodo sedaj otrokom “predpisovali” branje, saj raziskave dokazujejo, da mladi bralci dosegajo boljše šolske rezultate in so v življenju uspešnejši. O pomembnosti zgodnjega stika z literaturo, vplivu zaslonov na naš način branja in ciljih nacionalnega projekta “Branje na recept” smo govorili z Alenko Kepic Mohar, glavno urednico Mladinske knjige in direktorico Cankarjeve založbe.
Projekt “Branje na recept”
Branje ni zgolj šolska obveznost, temveč ključno orodje za razumevanje sveta in izboljšanje učnih rezultatov, pravi Kepic Mohar. Poudarja, da bi morali branje v družbi obravnavati kot vrednoto, podobno kot telesno aktivnost, ki je v zadnjih desetletjih postala del vsakdana. Projekt “Branje na recept”, ki ga spodbuja Mladinska knjiga, si prizadeva za preobrat v dojemanju branja. Pediatri bodo starše ozaveščali o pomenu branja že v zgodnjem otroštvu, kar bo podprto z vseslovensko kampanjo, v kateri bodo sodelovali zdravniki, psihologi in drugi strokovnjaki.
Kepic Mohar pojasnjuje, da bodo od septembra pediatrične ordinacije opremljene s plakati in drugimi gradivi, ki bodo starše opozarjali na pomembnost branja. “Želimo vzpostaviti branje kot nekaj, kar pripomore k intelektualnemu zdravju,” pravi Kepic Mohar. Pediatri so ključni partnerji tega projekta, saj uživajo zaupanje mladih staršev, ki jih bodo nagovarjali k branju z otroki že od najzgodnejših let.
Pismenost v Sloveniji
Po podatkih raziskav je bralna pismenost v Sloveniji v upadu. Opažamo, da več kot polovica tretješolcev pri nacionalnem preverjanju znanja ne doseže standardov pisanja in razumevanja besedila. Ta negativni trend sovpada s povečano uporabo zaslonov, ki vplivajo na sposobnost poglobljenega branja in pomnjenja. Kepic Mohar poudarja, da zasloni spodbujajo površinsko branje in hitro preklapljanje med vsebinami, kar zmanjšuje zmožnost daljše koncentracije.
Generacija Z, ki odrašča z digitalnimi mediji, ima izjemno kratek razpon pozornosti. Povprečna dolžina osredotočenosti je le osem sekund, kar je štiri sekunde manj kot pri milenijcih. Kepic Mohar opozarja, da je ključno zmanjšati odvisnost od zaslonov in mladim ponuditi alternative, kot je branje knjig. Branje tiskanih knjig zahteva večjo potrpežljivost in koncentracijo, kar pozitivno vpliva na razvoj možganov.
Vpliv branja na razvoj otrok
Branje ne bogati le otrokovega besednega zaklada, temveč spodbuja tudi domišljijo in sposobnost razumevanja čustev. Ko otrok bere ali posluša zgodbo, si ustvarja notranje podobe in interpretacije, kar mu pomaga razvijati čustveno inteligenco. Kepic Mohar pojasnjuje, da branje omogoča poglobljeno razmišljanje in avtorefleksijo, kar je v času algoritmov in umetne inteligence še toliko bolj pomembno.
Za vzgojo bralcev je ključnega pomena, da starši otroke že zgodaj uvedejo v svet knjig. Kepic Mohar svetuje, naj starši berejo skupaj z otroki, saj se s tem ustvarja čustvena povezanost in spodbuja zanimanje za knjige. Tudi šole imajo pomembno vlogo pri spodbujanju bralne kulture. Domače branje in bralna značka sta lahko odlično orodje za motivacijo, vendar je pomembno, da učitelji otroke nagovarjajo z aktualnimi in zanimivimi vsebinami.
Pomen učbenikov in delovnih zvezkov
Kljub težkim šolskim torbam Kepic Mohar opozarja, da tiskani učbeniki in delovni zvezki ostajajo pomembni za razvoj bralnih veščin. Telesna interakcija z gradivom, kot je pisanje z roko, spodbuja drugačen kognitivni proces, ki je bistven za učinkovito učenje. Digitalna orodja lahko dopolnjujejo tradicionalne metode, vendar ne smejo nadomestiti fizičnih knjig, saj bi to lahko dodatno oslabilo bralno kulturo.
Raziskave dokazujejo, da otroci, ki berejo, dosegajo boljše učne rezultate in so v življenju uspešnejši. Čeprav branja sicer ni mogoče neposredno povezati z določenim poklicem ali zagotovilom za uspeh, Kepic Mohar opozarja, da je med številnimi zelo uspešnimi ljudmi veliko zavzetih bralcev, tudi med vodilnimi osebnostmi tehnološkega sveta.
Najbolj priljubljene otroške knjige
Med največjimi uspešnicami Mladinske knjige je še vedno “Maček Muri” Kajetana Koviča, ki je prodan v več kot 200.000 izvodih. Poleg klasičnih del, kot so “Muca copatarica”, “Sapramiška” in “Martin Krpan”, sodobna otroška literatura prav tako najde pot do mladih bralcev. Kepic Mohar poudarja, da spomini staršev na lastno otroštvo močno vplivajo na izbiro knjig za njihove otroke, kar kaže na trajno vrednost klasične literature.
V šolskem okolju pa domače branje in bralna značka pogosto predstavljata prvi stik z literaturo. Kepic Mohar meni, da je pomembno, da otroci knjigo povežejo z zanimanjem in radovednostjo, ne le z obveznostjo. Učitelji igrajo ključno vlogo pri spodbujanju bralne kulture, saj lahko z izbiro sodobnih in otrokom zanimivih del navdušijo mlade bralce.
Pomembno je, da starši in šole skupaj gradijo bralne navade in otrokom omogočajo dostop do raznolikih vsebin. Le tako bomo lahko kot družba ohranili pomembno vrednoto branja in njegovo pozitivno vlogo v razvoju otrok.
Spletno uredništvo
