V Sloveniji je povprečna starost mater ob rojstvu prvega otroka vse višja, število rojstev pa vse manjše. Kako in zakaj se je ta trend pojavil ter kakšne so njegove posledice, so vprašanja, ki jih ob materinskem dnevu osvetljujemo v tem prispevku.
Povprečna starost mater in število rojstev
Leta 2023 so slovenske matere rodile najmanj otrok v več kot stoletju, saj je bilo rojenih manj kot 17.000 novorojenčkov. Državni statistični urad napoveduje, da bo število rojstev v bližnji prihodnosti še upadalo. Povprečna starost mater ob rojstvu prvega otroka je dosegla 29,7 leta, kar je rahlo višje kot v preteklih letih. Pri vseh rojstvih skupaj ostaja povprečna starost nespremenjena pri 31,1 leta od leta 2019 dalje.
Neporočene matere in delovna aktivnost
V zadnjih desetletjih se je povečalo število otrok, rojenih neporočenim materam. Prvič je leta 2007 več kot polovica otrok prišla na svet zunaj zakonske zveze. Zanimivo je tudi, da je delovna aktivnost mater v Sloveniji zelo visoka. Leta 2023 je več kot 85 odstotkov mater z dvema otrokoma aktivno delalo, kar je v EU presegala le Švedska. Med materami s tremi ali več otroki je bilo delovno aktivnih več kot 77 odstotkov, kar Slovenijo uvršča na četrto mesto v EU.
Korenine materinskega dneva
Materinski dan, ki ga v Sloveniji obeležujemo 25. marca, izvira iz ZDA, kjer se je začel praznovati leta 1910. Evropske prakse, kot so obdarovanje matere in obisk staršev, imajo korenine v Angliji. V Sloveniji sovpada z Gospodovim oznanjenjem, katoliškim praznikom, ki obeležuje nadangelov obisk pri Devici Mariji.
Zgodovinski vidiki in kulturne povezave
Prvotno je bil 25. marec praznik, ki je častil Marijino deviško materinstvo, kar je bilo formalizirano že leta 431 na koncilu v Efezu. Cerkev je s praznikom Pomladanske Marije nadomestila predkrščansko obredje, ki je v stari Grčiji častilo boginjo Kibelo, v rimskem cesarstvu pa jo poznamo kot magno mater ali veliko mater. Rimljani so ta kult razširili po vsem Sredozemlju.
Ali lahko obrnemo trend?
V luči teh podatkov se postavlja vprašanje, ali lahko Slovenija obrne ta trend starajočih se mater in upadajočega števila rojstev. Potrebne bodo politike, ki bodo spodbudile mlade družine k zgodnejšemu odločanju za otroke in omogočile lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
