V Novi Gorici se danes, 1. septembra, začenja zbiranje podpisov za razpis naknadnega referenduma o prihodnosti Kulturnega doma Nova Gorica. Civilna iniciativa Vsi smo Kulturni dom nasprotuje odloku, ki ga je mestni svet sprejel junija in ki Kulturnemu domu nalaga tudi skrb za dolgoročne učinke Evropske prestolnice kulture 2025.
Pobudniki opozarjajo na odprta vprašanja glede organizacije, financiranja in prihodnosti zavoda, občina pa očitke zavrača in zagotavlja, da Kulturnega doma in njegovih programov ne ukinja. Zdaj bodo svojo besedo dobili občani.
Zgodba o prihodnosti ene najpomembnejših kulturnih ustanov na Goriškem danes vstopa v novo fazo.
Civilna iniciativa Vsi smo Kulturni dom je s prvopodpisanim Tomažem Belingarjem vložila pobudo za razpis naknadnega referenduma o uveljavitvi Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Kulturni dom Nova Gorica, ki ga je mestni svet sprejel 23. junija letos.
Pobudo je ob vložitvi podprlo 251 podpisnikov, župan Samo Turel pa je nato izdal odredbo o določitvi obrazca podpore in roka za zbiranje podpisov.
Ta se začenja danes.
Podpise bodo zbirali do 5. oktobra
Podporo zahtevi za razpis referenduma lahko oddajo volivci s stalnim prebivališčem v Mestni občini Nova Gorica.
Rok za zbiranje podpisov bo trajal od 1. septembra do 5. oktobra 2026. Posamezni volivec lahko pobudo podpre samo enkrat.
Če bo civilni iniciativi uspelo zbrati zakonsko zahtevano število podpisov, bo s tem odprta pot do zahteve za razpis naknadnega referenduma, na katerem bi občani odločali o uveljavitvi odloka.
Gre za nadaljevanje večmesečnega spora glede tega, kako naj Nova Gorica po zaključku Evropske prestolnice kulture organizira svoje kulturne zavode in predvsem kdo naj dolgoročno skrbi za programe ter infrastrukturo, ki jih je mestu zapustil projekt GO! 2025.
Kaj je mestni svet pravzaprav sprejel?
Pri zgodbi je pomembno razlikovati med prvotnimi predlogi in rešitvijo, ki jo je mestni svet na koncu sprejel.
Spomladi je veliko razprav sprožil predlog o pripojitvi Kulturnega doma Nova Gorica k javnemu zavodu GO! 2025. Občina je takrat pojasnjevala, da njen namen ni ukinitev Kulturnega doma, temveč oblikovanje zavoda, ki bi združeval obstoječe kulturne programe z dediščino Evropske prestolnice kulture.
Po številnih razpravah je bila junija sprejeta drugačna rešitev.
Mestni svet je z 19 glasovi za in štirimi proti potrdil odlok, ki v poslanstvo Javnega zavoda Kulturni dom Nova Gorica vključuje tudi zagotavljanje dolgoročnih razvojnih učinkov projekta Evropska prestolnica kulture 2025.
Sprememba naj bi začela veljati 1. julija 2027, do takrat pa je podaljšano delovanje zavoda GO! 2025.
Kulturni dom bi tako po novi ureditvi dobil precej širši obseg nalog, kot jih ima danes.
Civilna iniciativa: Preveč vprašanj je ostalo brez odgovorov
Prav način, kako je bila sprejeta nova ureditev, je eden glavnih razlogov za nasprotovanje civilne iniciative.
Pobudniki že več mesecev opozarjajo, da bi morale biti tako pomembne spremembe prihodnosti kulturne ustanove predmet širše strokovne in javne razprave.
Med vprašanji, ki jih izpostavljajo, so prihodnja organizacijska struktura, financiranje dodatnih nalog in dolgoročne finančne posledice nove ureditve.
Barbara Poša Belingar iz Kulturnega doma je opozorila, da po njihovem mnenju niso dobili dovolj jasnih odgovorov glede stroškov reorganizacije in finančnih posledic nalog, ki naj bi jih Kulturni dom prevzel.
Pomisleki torej niso povezani samo z imenom ali pravnim statusom ustanove, ampak predvsem z vprašanjem, kako bo bistveno razširjeno področje njenega delovanja financirano in organizirano.
Kulturni dom ima za seboj 46 let delovanja
Občutljivost razprave je razumljiva tudi zaradi pomena Kulturnega doma za Novo Gorico in širšo regijo.
Javni zavod je bil ustanovljen leta 1980 in že 46 let predstavlja eno osrednjih kulturnih ustanov na Goriškem. Njegovo delovanje danes obsega glasbeni, filmski in galerijski program, kulturno-umetnostno vzgojo, humanistiko ter čezmejne projekte.
Kulturni dom ima zato dolgo vzpostavljeno programsko identiteto in svoje občinstvo.
Prav strah pred tem, da bi se ta identiteta pri obsežni organizacijski spremembi lahko izgubila oziroma oslabila, je bil eden od razlogov za nastanek civilne iniciative Vsi smo Kulturni dom.
Toda občina zagotavlja, da se to ne bo zgodilo.
Občina: Kulturnega doma ne ukinjamo
Mestna občina Nova Gorica že od začetka polemike zavrača interpretacije, da želi ukiniti Kulturni dom oziroma njegove programe.
Župan Samo Turel je večkrat poudaril, da je cilj prav nasproten: ohraniti obstoječe programe in njihovo avtonomijo, hkrati pa vzpostaviti organizacijsko strukturo, ki bo sposobna skrbeti tudi za dediščino EPK.
Občina opozarja na zelo konkretno težavo, ki jo mora Nova Gorica po letu Evropske prestolnice kulture rešiti.
Projekt EPK mestu ni zapustil samo programov in mednarodnih povezav, ampak tudi novo oziroma obnovljeno infrastrukturo, ki jo bo treba upravljati, vzdrževati in napolniti z vsebinami.
Po podatkih občine samo obratovanje objektov, povezanih z EPK, med katere sodijo EPIC, Super 8, Xcenter ter Rafutski park in vila, občino stane skoraj 400.000 evrov na leto.
Nekdo bo moral za te objekte in njihove programe dolgoročno skrbeti.
Kdo bo plačal nove naloge?
Prav tu se srečata oba pogleda na prihodnost novogoriške kulture.
Občina meni, da mora po izjemnem letu EPK nastati organizacijski model, ki bo omogočil ohranitev pridobljene infrastrukture, programov, mednarodnih povezav in prepoznavnosti.
Pri tem izpostavlja tudi možnost pridobivanja denarja iz državnih, evropskih in drugih neobčinskih virov, s čimer bi bilo mogoče zmanjšati pritisk na občinski proračun.
Nasprotniki oziroma kritiki sprejete rešitve pa želijo bistveno jasnejše odgovore, koliko bo takšen sistem dejansko stal, kakšna bo kadrovska struktura in kako bodo nove naloge vplivale na dosedanje programe Kulturnega doma.
To so vprašanja, ki bodo v prihodnjih tednih najverjetneje v središču referendumske kampanje.
Hkrati iščejo tudi novega direktorja
Razprava o prihodnosti zavoda poteka v času, ko Kulturni dom nima direktorja s polnim mandatom.
Po odhodu prejšnjega direktorja zavod trenutno kot vršilec dolžnosti vodi Žan Bokan.
Julija je bil objavljen razpis za prosto delovno mesto direktorja Javnega zavoda Kulturni dom Nova Gorica, zato bo odločitev o novem vodstvu še en pomemben korak v obdobju, ko se pripravlja precej širša sprememba prihodnjega delovanja ustanove.
Novi direktor bo namreč prevzel zavod prav v času priprav na leto 2027, ko naj bi po sprejetem odloku Kulturni dom dobil tudi nove naloge, povezane z dediščino EPK.
Zdaj so na vrsti občani
Večmesečna razprava o prihodnosti Kulturnega doma se tako iz mestnega sveta seli med občane.
Na eni strani je občina, ki trdi, da mora Nova Gorica po Evropski prestolnici kulture najti trajen in finančno vzdržen način upravljanja nove infrastrukture ter ohranjanja programov, ki so nastali v času EPK.
Na drugi strani so civilna iniciativa in del zaposlenih ter javnosti, ki zahtevajo več odgovorov o organizacijskih in finančnih posledicah ter opozarjajo, da se o prihodnosti ustanove s 46-letno tradicijo ne bi smelo odločati brez dovolj široke strokovne in javne razprave.
Obe strani se strinjata vsaj v eni točki: Kulturni dom in kulturna dediščina EPK morata imeti prihodnost.
Spor je predvsem v tem, kakšna naj bo ta prihodnost in kako jo organizirati.
Prvi odgovor bodo zdaj dali Novogoričani. Do 5. oktobra bo jasno, ali je pod zahtevo za referendum dovolj podpisov, da se bo odločanje o odloku preselilo na volišča.
