Na dnu severovzhodnega Atlantika, skrit pred očmi javnosti, leži več kot 200.000 sodov z radioaktivnimi odpadki, ki jih je v drugi polovici 20. stoletja tja odvrglo več evropskih držav. Francoski znanstveniki so med nedavnimi raziskovalnimi odpravami odkrili, da so mnogi od teh sodov v tako slabem stanju, da se njihova vsebina že razliva po morskem dnu.
Meritve so pokazale prisotnost radionuklidov, kar kaže na začetek postopka radioaktivnega razpadanja. Z nastalo situacijo se sedaj pospešeno ukvarjajo raziskovalci projekta NODSSUM, ki ga vodi francoski Nacionalni center za znanstvene raziskave (CNRS).
Francoski znanstveniki odkrivajo neprijetno resnico
Med letoma 2025 in 2026 so francoski raziskovalci s projektom NODSSUM opravili dve odpravi, med katerima so na dnu Atlantika našli več tisoč sodov. Z raziskovalnim podmorskim plovilom Nautile so na globini približno 4.700 metrov izvedli neposreden pregled več deset sodov. Sovodji projekta, Javier Escartín in Patrick Chardon, sta po zaključku letošnje odprave poročala o močno korodiranih sodih, katerih vsebina se že razliva po morskem dnu. Na teh sodih so se že naselili globokomorski organizmi, kot so morske vetrnice, spužve in raki.
Po podatkih CNRS so evropske države v severovzhodni Atlantik med letoma 1949 in 1982 odvrgle ogromne količine radioaktivnih odpadkov. Velika Britanija je vodilna z več kot 140.000 odvrženimi sodi, sledita Belgija z okoli 55.000 in Francija z več kot 46.000 sodov. Odpadki, ki so jih odlagali, so bili pomešani z bitumnom ali cementom, da bi sodi prenesli udarec ob morsko dno. Čeprav prvotno ni bilo pričakovati, da bi te posode vsebovale visoko radioaktivne ali dolgožive odpadke, so sedanje raziskave pokazale drugačno resničnost.
Prva odprava: Kartiranje in odkritja
Francoski znanstveniki so junija 2025 prvič obiskali to območje. Avtonomni podvodni robot UlyX je z visokoločljivostnim sonarjem pregledoval morsko dno in fotografiral odkrite sode. Odpravili so 3.355 sodov in zbrali obsežne vzorce vode, sedimentov ter globokomorskih rib in rakov. Prve analize so pokazale poškodovane posode z iztekanjem vsebine, prav tako pa prisotnost umetnih radionuklidov, kar je bilo znak za alarm.
Nautile prinaša jasnejšo sliko
Nekaj mesecev kasneje, leta 2026, so se raziskovalci vrnili z globokomorskim podmorskim plovilom Nautile, kar jim je omogočilo neposreden dostop do sodov. Na petih izbranih območjih so odvzeli vzorce sedimenta, vode in živali neposredno ob sodih. Potrdili so, da se material iz poškodovanih sodov že razliva po morskem dnu. To je znanstvenikom omogočilo, da so pridobili natančnejše podatke o stanju sodov in njihovem vplivu na okolje.
Merilne naprave so zaznale prisotnost štirih umetnih radionuklidov: kobalta-60, niobija-94, cezija-137 in americija-241. Posebej zaskrbljujoča sta kobalt-60 in niobij-94, ki sta neposredno povezana z radioaktivnimi odpadki. Čeprav cezija-137 in americija-241 lahko izvirata tudi iz jedrskih poskusov in nesreč, so bile njihove količine na tem območju precej nad običajnim ozadjem.
Biološki vpliv in ekološke posledice
Sodi so postali dom številnih globokomorskih organizmov, kar je vzbudilo skrb glede prenosa radionuklidov iz sedimenta v živalske organizme. Zbrani vzorci vode, sedimenta in organizmov bodo v prihodnjih mesecih predmet obsežnih analiz, ki jih bodo izvajale raziskovalne skupine iz več evropskih držav. Glavni cilj teh analiz je razumeti, kako se umetni radionuklidi širijo iz sodov v globokomorski ekosistem in kakšne bi lahko bile dolgoročne posledice za morski svet.
Čeprav so sodi daleč od ribolovnih območij in na velikih globinah, kar zmanjšuje neposredno nevarnost za prehransko verigo ljudi, ostajajo vprašanja o dolgoročnih ekoloških vplivih odprta.
Spletno uredništvo
