Raziskovalci na univerzi King’s College London so odkrili, da slabokrvnost med nosečnostjo lahko vpliva na razvoj možganov dojenčka, pri čemer so prizadeti predeli, odgovorni za gibanje, učenje in uravnavanje čustev. Že v prvem letu življenja se lahko pojavijo prvi znaki, ki lahko vodijo do kognitivnih težav, poroča Guardian. Slabokrvnost, ki nastane zaradi pomanjkanja železa, prizadene kar tretjino nosečnic, simptomi pa vključujejo utrujenost, težave z dihanjem in omotico. Največ primerov so zabeležili v podsaharski Afriki in južni Aziji.
Spremljanje in analiza slabokrvnosti
Raziskava je primerjala otroke mater s slabokrvnostjo z otroki mater, ki niso imele te težave. V Južni Afriki so spremljali več kot 300 mater in njihovih otrok, starih od tri mesece do dve leti. Ugotovili so, da imajo dojenčki slabokrvnih mater v povprečju za štiri odstotke manjše možgane pri 12 mesecih, pri 24 mesecih pa se ta razlika poveča na šest odstotkov. Ta razlika vpliva na specifične predele možganov, povezane z nevropsihološkimi funkcijami, kot so gibanje, učenje in uravnavanje čustev.
Oslabljene funkcije lahko vplivajo na otrokovo šolsko uspešnost, saj se lahko razvijejo kognitivne težave, kar potrjujejo tudi zgodnejše raziskave. Otroci, ki so bili izpostavljeni slabokrvnosti v maternici, pogosto dosegajo slabše rezultate pri testih. Raziskovalka Jessica Ringshaw poudarja pomen spremljanja slabokrvnosti v rodni dobi, zlasti med nosečnostjo, in priporoča uporabo peroralnih ali celo intravenskih dodatkov, kjer je to potrebno.
Tehnološke novosti v raziskavah
Revija Brain Communications je objavila raziskavo, v kateri so uporabili posebne nove naprave MRI. Te prenosne naprave so dovolj občutljive, da lahko zaznajo razlike v možganih dojenčkov, rojenih materam s slabokrvnostjo. Strokovnjaki poudarjajo, da je slabokrvnost treba obravnavati bolj resno, saj je to ključno za zdrav razvoj otrok.
Spletno uredništvo Naša Primorska
