V Reškem pristanišču se začenja novo poglavje za znamenito ladjo Galeb, ki je bila nekoč plavajoča rezidenca jugoslovanskega voditelja Josipa Broza Tita. Od danes naprej bo ladja odprta za javnost kot prva hrvaška muzejska ladja, ki bo obiskovalcem omogočila vpogled v svojo bogato zgodovino. Ta projekt, ki ga je podprlo mesto Reka, je rezultat dolgotrajnih prizadevanj za ohranitev in obnovo ladje, ki je bila dolga leta zapuščena.
Galeb, dolga 118 metrov, je po več kot desetletju zapuščanja doživela temeljito obnovo. Po besedah župana Reke, Marka Filipovića, je projekt obnove stekel leta 2006, ko je ministrstvo za kulturo ladjo razglasilo za hrvaško kulturno dobro. Mesto Reka je nato prevzelo pobudo in kupilo ladjo, ki je bila v ladjedelnici Viktor Lenac. S tem so začeli vizijo, da ladja postane muzej, s čimer bi oživili njeno bogato zgodovino.
Na ladji Galeb trenutno potekajo zaključna dela, vendar je projekt obnove že skoraj končan. Kot pojasni višja kustosinja Ema Makarun, so morali ladjo prenoviti do njenih osnov, odstraniti azbest in druge prepovedane materiale ter znova sestaviti restavrirane kabine. Makarunova je poudarila, kako so v raziskovanju ladje našli številne zgodovinske predmete, ki so povezani z njenim nekdanjim življenjem.
Od banana ladje do plavajoče rezidence
Ladja Galeb ima dolgo in pestro zgodovino. Kot razloži avtor knjige “Galeb – brodopis” Edi Jurković, je ladja svojo pot začela kot hladilna ladja za prevoz banan, preden je bila med drugo svetovno vojno spremenjena v pomožno križarko za italijansko mornarico. Po vojni je postala del nemške mornarice, preden je bila dvakrat potopljena in obnovljena. Leta 1944 je postala plavajoča rezidenca za Josipa Broza Tita, ki jo je uporabljal za svoja diplomatska potovanja.
Titove poti miru
Galeb je med leti 1952 in 1980 služil kot Titova plavajoča rezidenca. Ladja je plula po poteh, ki so povezovale Jugoslavijo z Egiptom, Indijo, Burmo in Indonezijo. Te poti so bile znane kot Titove poti miru, saj je Tito s povezanjem neuvrščenih držav našel srednjo pot med velesilama.
Kljub splošnemu prepričanju, da je bila Galeb luksuzna jahta, Jurković pravi, da so bile notranje opreme in pohištvo precej skromne, kar bo razvidno tudi na razstavi. Prav tako so napačne govorice, da so na ladji bivale znane osebnosti, kot sta Sophia Loren in Elizabeth Taylor.
Bodoči načrti za Galeb
Obnova Galeba, ki bo poleg muzejskega dela vključevala hostel, restavracijo in kavarno, je stala 12,4 milijona evrov, deloma financirana z evropskimi sredstvi. Reški župan Filipović obljublja, da bo ladja odprta v prvi polovici letošnjega leta. Na ladji bo več dogodkov, vključno z letnim kinom na palubi in predstavitvami knjig, ki bodo omogočile Galebu, da ponovno zaživi v središču mesta.
Na plavajočem muzeju bodo razstavljene štiri osrednje tematske enote, ki bodo obiskovalcem omogočile vpogled v bogato zgodovino ladje.
Spletno uredništvo Goriške novice
