Maribor, drugo največje mesto v Sloveniji, se že leta sooča z velikim izzivom ravnanja z odpadki. Čeprav se občani vse bolj zavedajo pomembnosti ločevanja odpadkov, mesto še vedno ustvarja več komunalnih odpadkov, kot jih lahko obdelajo lokalne zmogljivosti.
Vprašanje, kam s presežki, ostaja ključna dilema, saj se ti odpadki pogosto prevažajo izven meja mesta in celo države. Evropski trg ravnanja z odpadki je vse manj predvidljiv, kar Maribor postavlja pred nujnost iskanja trajnih rešitev.
Trenutno stanje in trendi v Mariboru
V letu 2025 je bilo v Mariboru zbranih 66.564 ton komunalnih odpadkov, kar kaže na manjše zmanjšanje količine v primerjavi z letom 2024. Kljub temu, da Maribor dosega ugodne vrednosti v primerjavi s slovenskim povprečjem, je še vedno treba rešiti vprašanje energetske izrabe odpadkov. V povprečju vsak prebivalec Maribora ustvari približno 413 kilogramov odpadkov letno, kar je pod slovenskim in evropskim povprečjem.
Delež recikliranih in kompostiranih odpadkov
Maribor se ponaša z visoko stopnjo ločenega zbiranja odpadkov – 65 odstotkov vseh komunalnih odpadkov je zbranih ločeno. Od teh je 47 odstotkov poslanih v reciklažo, 23 odstotkov v kompostiranje in 30 odstotkov v obdelavo. Vendar pa ostaja izziv, kam z lahkimi frakcijami, ki jih ni mogoče reciklirati ali kompostirati.
Primerjava z drugimi slovenskimi mesti
V primerjavi z drugimi slovenskimi mesti, kot so Celje, Koper in Ljubljana, Maribor dosega nižje količine odpadkov na prebivalca. Na tem področju se mesto lahko pohvali z učinkovitostjo, vendar potreba po trajnih rešitvah za nereciklabilne odpadke ostaja.
Izvozne poti in njihova nestabilnost
Presežki odpadkov se trenutno prevažajo v Avstrijo in druge države EU, kjer se uporabijo za energetsko izrabo. Vendar pa so te izvozne poti vse manj stabilne zaradi zaostritev pogojev na evropskem trgu, kar pomeni, da se Maribor vse bolj zaveda potrebe po vzpostavitvi lastnih zmogljivosti za energetsko predelavo odpadkov.
Rešitve in prihodnost ravnanja z odpadki
Primeri iz drugih evropskih mest, kot so Gradec, Dunaj in Berlin, kažejo na uspešno vključevanje energetske predelave odpadkov v mestne sisteme. Tovrstna infrastruktura omogoča mestom neodvisnost od tujih trgov in zagotavlja trajnostno ravnanje z odpadki. Za Maribor bi to pomenilo možnost energetske izrabe okvirno 21.000 ton odpadkov letno.
Okoljski in finančni vplivi energetske izrabe odpadkov
Energetska izraba odpadkov predstavlja priložnost za zmanjšanje količine odpadkov na odlagališčih in zmanjšanje stroškov za občane. Z domačo rešitvijo bi Maribor postal manj odvisen od zunanjih vplivov, kar bi omogočilo stabilne cene storitev in izboljšanje lokalne energetske samooskrbe.
Spletno uredništvo Toti Maribor
