Pod površjem Slovenije se skriva še ena, manj znana Slovenija, prepletena z rovi in jamami, ki čakajo, da jih raziščemo. Dr. Mitja Prelovšek z Inštituta za raziskovanje krasa, ZRC SAZU, nam pojasnjuje, da Slovenija premore več kot 15.000 registriranih jam, raziskovanje pa še zdaleč ni končano.
Najgloblja jama v Sloveniji, ki se nahaja na Kaninu oziroma Rombonu, sega več kot 1500 metrov v globino. Vendar raziskovanje ni končano, saj jama čaka na nove generacije raziskovalcev.
Geografska raznolikost kraškega sveta
Največ jam je v dinarskem območju jugozahodne Slovenije, pomembni kraški predeli pa se nahajajo tudi v Alpah, zlasti v Kamniško-Savinjskih Alpah, ter na Dolenjskem in Štajerskem. Prekmurje je izjema, saj tam ni veliko jam. Kljub poznavanju jam pa njihova zgodba še zdaleč ni popolna. Ena izmed največjih zmot je, da se jame preprosto končajo. Dr. Prelovšek pojasnjuje, da se jame ne končajo, ampak jih le prekinjajo zožitve, podori in sifoni, ki zahtevajo nadaljnje raziskovanje.
Izkušnje jamarjev in raziskovalcev
Dr. Mitja Prelovšek je svojo ljubezen do podzemlja izkazal med raziskovanjem med gradnjo drugega tira, kjer je skozi ozke rove odkril ogromne podzemne dvorane. V Sloveniji se z jamarstvom ukvarja približno 1500 jamarjev, ki jih povezuje Jamarska zveza Slovenije. Po besedah predsednika Igorja Benka je jamarstvo privilegij, saj omogoča vpogled v skrivnostni svet pod našimi nogami. Kljub temu pa podzemlje ni za vsakogar, saj tema, utesnjenost in strah pred neznanim mnogim preprečujejo raziskovanje.
Kraška pokrajina in njena globalna pomembnost
Slovenija ima bogato zgodovino raziskovanja krasa, saj je beseda “kras” postala mednarodni izraz za pokrajine, kjer voda raztaplja kamnine in ustvarja podzemne pojave. Kraške pokrajine so prisotne po vsem svetu, vključno s Kitajsko, ki je kasneje postala del globalnih raziskav. Prelovšek poudarja, da je Slovenija cenjena zaradi interdisciplinarnega pristopa k raziskovanju krasa, ki vključuje geologijo, podzemno biologijo in druge vede.
Škocjanske jame: simbol slovenskega podzemlja
Škocjanske jame, ki so bile leta 1986 vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine, so pomemben simbol slovenskega podzemlja. Njihova posebnost je podzemni kanjon reke Reke, ki potuje pod površjem in se pojavi pri izviru Timave. Poleg geološkega pomena so jame igrale pomembno vlogo tudi v prazgodovini kot svetišče.
Mednarodni dan jam in krasa
Leto 2026 je prvič obeležilo mednarodni dan jam in krasa, ki je povezan z Unescom. Podzemlje ni le kamnita struktura, temveč tudi prostor življenja, ki se je skozi evolucijo prilagodilo pomanjkanju sončne svetlobe in hrane. Dr. Prelovšek poudarja, da je podzemlje okolje z veliko možnostjo novih odkritij, tako na Zemlji kot v vesolju.
Kraški svet je izredno ranljiv zaradi svoje prepustnosti. Voda lahko hitro prodre skozi razpoke in rove, kar pomeni, da je podzemlje občutljivo na onesnaženje. Igor Benko opozarja, da je podzemlje pomemben vodni vir, saj voda hitro prepotuje dolge razdalje. Kraški svet je zato pomemben tako z vidika naravne dediščine kot tudi za naš vsakdanji svet.
Spletno uredništvo Goriške novice
