Ameriška vesoljska agencija Nasa je razkrila ambiciozen, 20 milijard ameriških dolarjev vreden načrt za vzpostavitev lunarnih baz, kar odpira nove gospodarske perspektive tudi za slovenska podjetja in širše gospodarske grozde. Družba Interlune, ki že beleži pol milijarde dolarjev vreden seznam naročil za helij-3, vidi v Luni edinstveno priložnost za izkoriščanje tega dragocenega vira, ki je ključen za kvantno računalništvo.
Helij-3, katerega cena dosega do 20 milijonov dolarjev na kilogram, postaja strateško pomemben, saj naj bi Nasa do leta 2028 na Luni pristala s prvo človeško posadko po več desetletjih.
Geopolitične implikacije in znanstvene perspektive
Profesor geografije na Univerzi v Mariboru, Igor Žiberna, opozarja na geopolitični kontekst trenutnih vesoljskih aktivnosti, ki jih vidi kot vprašanje prestiža. Po njegovem mnenju bi bile avtomatske sonde bolj smotrna izbira za raziskovanje, saj vesolje ni prijazen prostor za človeški organizem. Roboti ne potrebujejo dragih varnostnih sistemov in niso podvrženi psihološkim izzivom dolgotrajne izolacije, kar je pomembno pri dolgotrajnih vesoljskih misijah.
Slovenska podjetja v ospredju vesoljskih tehnologij
Slovensko podjetje SkyLabs, pod vodstvom Iztoka Krambergerja, že ima izkušnje s sateliti in razvija avtonomnega osemnožnega robota Saro, ki bi lahko postal del lunarnih raziskav. Kramberger poudarja, da je Luna danes raziskovalna, tehnološka in logistična platforma, ki zahteva zanesljive avtonomne sisteme, kar je področje, v katerem evropska podjetja izstopajo. Evropska vesoljska agencija (Esa) omogoča Sloveniji vključevanje v razvoj prihodnjih vesoljskih tehnologij, kar je priložnost za nastanek visokotehnološkega gospodarskega grozda, ki povezuje industrijo, univerze in raziskave.
Slovenija kot polnopravna članica Ese
Vodja Slovenske vesoljske pisarne, Tanja Permozer, poudarja, da je vesolje znova strateško pomembno področje. Slovenija je leta 2025 postala polnopravna članica Ese, ki je ključni partner Nase pri plovilu Orion in sodeluje pri lunarni postaji Gateway. Permozerjeva izpostavlja, da Slovenija že prispeva k razvoju lunarnih baz, predvsem na področjih naprednih materialov, vesoljske medicine, robotike, mikrosistemov in umetne inteligence. Kramberger dodaja, da so te priložnosti ključne za oblikovanje slovenskih visokotehnoloških grozdov.
Boj za ključne lunarne lokacije s strateškimi viri že oblikuje dve ločeni zavezništvi. ZDA s sporazumi Artemis Accords vzpostavljajo zahodni okvir izkoriščanja Lune, medtem ko Kitajska z iniciativo Mednarodne lunarne raziskovalne postaje (ILRS) pospešeno napreduje. Ta tekma za prevlado v vesolju nakazuje začetek nove hladne vojne, kjer Slovenija igra pomembno vlogo z vključevanjem v mednarodne vesoljske projekte.
Pripravljeni na prihodnost: Kako bo slovenska vesoljska industrija izkoristila nove priložnosti na Luni?
Spletno uredništvo
