Cene nafte znova strmo rastejo, toda tokrat težava ni samo v tem, koliko bo stal sod Brenta ali liter goriva. Nov energetski šok prihaja v trenutku, ko se deli svetovne industrije že spopadajo s krčenjem proizvodnje in odpuščanji, gospodarska rast ostaja šibka, visoke obrestne mere pa pritiskajo na podjetja, gospodinjstva in nepremičninske trge.
Gospodarska kriza ni neizogibna in svetovno gospodarstvo za zdaj ostaja odporno. Toda če se vojna na Bližnjem vzhodu še zaostri in visoke cene energije vztrajajo, se nevarna kombinacija dejavnikov, ki bi lahko sprožila precej širši gospodarski pretres, krepi.
Nafta je v samo enem tednu naredila nov velik skok. Ameriška WTI se giblje nad 90 dolarji za sod, severnomorski Brent pa okoli 96 dolarjev in se ponovno približuje psihološko pomembni meji 100 dolarjev.
Neposredni razlog je novo zaostrovanje konflikta med ZDA in Iranom ter strah pred dodatnimi motnjami dobave iz Perzijskega zaliva. Trgi so občutljivi predvsem na dogajanje okoli Hormuške ožine, ene najpomembnejših energetskih prometnih poti na svetu.
Toda pogled samo na naftni trg zakrije večjo zgodbo.
Kaj se zgodi, če nov energetski šok zadene svetovno gospodarstvo ravno v trenutku, ko so nekateri njegovi deli že oslabljeni?
Nafta je lahko samo prva domina
Visoka cena nafte sama po sebi še ne povzroči gospodarske krize. Svet je v preteklosti preživel tudi precej višje energetske šoke.
Problem nastane, ko se dražja energija združi z drugimi težavami.
Podjetja plačujejo več za energijo in transport. Proizvodnja postane dražja. Del stroškov se prenese v cene izdelkov. Inflacija ponovno dobi zagon. Centralne banke zaradi tega težje znižujejo obrestne mere oziroma jih morajo v najslabšem primeru ponovno zviševati.
Dražji denar nato udari po podjetjih, gospodinjstvih, investicijah in nepremičninah.
To je veriga, zaradi katere današnje dogajanje na naftnem trgu ni več samo zgodba za borzne trgovce.
Bank of England je že julija opozorila, da visoke svetovne cene energije pomenijo pomemben negativni ponudbeni šok za svetovno gospodarstvo: povečujejo inflacijske pritiske, slabijo gospodarsko rast in ustvarjajo pritisk na višje obrestne mere.
In prav kombinacija visoke inflacije, dragih posojil in šibkejše rasti je tista, ki postaja nevarna.
Industrija že kaže razpoke
Energetski šok tudi ne prihaja v gospodarstvo, v katerem bi bilo vse drugo idealno.
V svetovni industriji se že pojavljajo resni pritiski. Banka Slovenije v septembrskem pregledu ugotavlja, da se je rast svetovne proizvodne dejavnosti nekoliko upočasnila, čeprav skupna svetovna gospodarska aktivnost še naprej raste.
Še bolj nazoren je avtomobilski sektor.
Volkswagen je ta teden predstavil enega največjih programov prestrukturiranja v svoji zgodovini. Nemški avtomobilski velikan naj bi do leta 2030 zmanjšal število delovnih mest za približno 100.000. Razlogi so širši od cen energije: močna kitajska konkurenca, ameriške carine, stroški elektrifikacije in prevelike proizvodne zmogljivosti v Evropi.
To je pomembna razlika.
Nafta ni povzročila vseh težav svetovne industrije. Lahko pa jih dodatno poglobi.
Podjetje, ki že zmanjšuje proizvodnjo zaradi šibkejšega povpraševanja in visokih stroškov, bistveno težje absorbira nov skok cen energije kot podjetje v obdobju močne gospodarske konjunkture.
In ko se začnejo investicije ustavljati, proizvodnja krčiti in delovna mesta izginjati, se težava začne seliti od podjetij k gospodinjstvom.
Naslednja past so obrestne mere
Po več letih boja z inflacijo so visoke obrestne mere že spremenile način, kako se zadolžujejo gospodinjstva in podjetja.
Nov energetski šok lahko centralne banke postavi pred zelo neprijetno izbiro.
Če dražja nafta ponovno požene inflacijo navzgor, lahko obrestne mere ostanejo visoke bistveno dlje, kot so trgi in gospodinjstva pričakovali. Ponekod je odprta celo možnost dodatnega zviševanja.
V ZDA se Federal Reserve prav zdaj odloča, ali bo zaradi vztrajne inflacije septembra ponovno zvišal ključno obrestno mero. Odločitev še zdaleč ni sprejeta, vendar že samo dejstvo, da je novo zvišanje ponovno realna možnost, kaže, kako hitro se je spremenilo okolje.
Drugod so centralne banke za zdaj previdnejše. Bank of Canada je 2. septembra obrestno mero pustila pri 2,25 odstotka, vendar izrecno opozorila, da dolgotrajno visoke cene nafte povečujejo nevarnost širjenja inflacije na druge proizvode in storitve.
Zato največje tveganje ni samo novo zviševanje obrestnih mer.
Morda je še pomembnejše tveganje, da pocenitve denarja, na katero so računala podjetja in gospodinjstva, ne bo tako hitro.
In potem pridemo do nepremičnin
Prav nepremičninski trg je eden najbolj občutljivih delov te enačbe.
Visoke obrestne mere pomenijo dražje stanovanjske kredite. Dražji krediti zmanjšujejo kupno moč gospodinjstev. Manj potencialnih kupcev pomeni manj transakcij, manj investicij in pritisk na gradbeništvo ter nepremičninski sektor.
V ZDA je povprečna obrestna mera za 30-letno fiksno hipoteko že dosegla približno 6,7 odstotka, kar je največ po juliju 2025, nekateri posojilodajalci pa posameznim strankam že ponujajo obrestne mere okoli sedmih odstotkov.
Sedem odstotkov samo po sebi še ne pomeni zloma nepremičninskega trga.
Toda če bi se hkrati začela povečevati brezposelnost, zmanjševati kupna moč in zaostrovati pogoji financiranja, bi se tveganje bistveno povečalo.
Nepremičninski krči se namreč praviloma ne začnejo z enim samim problemom. Nevarni postanejo, ko se jih več pojavi hkrati.
OECD je takšen scenarij že izračunal
Zato govor o možnosti gospodarske krize ni samo ugibanje.
OECD je letos pripravil scenarij, kaj bi se zgodilo, če bi motnje pri proizvodnji in izvozu energije iz Zaliva trajale globoko v leto 2027.
Rezultat ni prijeten.
Po tem scenariju bi svetovna gospodarska rast letos upadla na približno 2,1 odstotka, leta 2027 pa na samo 1,8 odstotka. Več gospodarstev bi zdrsnilo v recesijo ali tik ob njo, brezposelnost bi se povečala, finančni pogoji bi se zaostrili, zaupanje gospodinjstev in podjetij pa oslabelo.
OECD ocenjuje tudi, da bi morale številne centralne banke zaradi dodatnih inflacijskih pritiskov obrestne mere zvišati za približno 0,5 do 0,75 odstotne točke.
To je natanko mehanizem, ki ga trgi trenutno spremljajo.
Dražja energija.
Višja inflacija.
Višje oziroma dlje časa visoke obresti.
Manj investicij in potrošnje.
Počasnejša rast.
Več brezposelnosti.
Nobena od teh stvari sama po sebi ne pomeni krize. Skupaj pa lahko ustvarijo pogoje zanjo.
V najslabšem scenariju bi sledile recesije
Še precej bolj črn scenarij je modeliral EY.
Če bi se konflikt razširil, bila energetska infrastruktura močneje poškodovana, motnje skozi Hormuško ožino pa bi vztrajale, bi se lahko Brent po njihovem stresnem scenariju do konca leta približal 150 dolarjem za sod. Svetovna inflacija bi bila bistveno višja, gospodarska rast pa precej nižja, več velikih gospodarstev bi zdrsnilo v recesijo.
To ni napoved.
Je scenarij.
In razlika je pomembna.
Nihče danes ne more pošteno trditi, da bo nafta dosegla 150 dolarjev ali da svet čaka nova velika gospodarska kriza.
Toda prav tako ne moremo več trditi, da takšen razplet ni mogoč.
Obstaja tudi povsem drugačen scenarij
Da članek ne bi ustvarjal napačnega vtisa, je treba povedati tudi drugo stran zgodbe.
Svetovno gospodarstvo je za zdaj presenetljivo odporno.
Mednarodni denarni sklad v julijski napovedi za leto 2026 še vedno pričakuje približno triodstotno svetovno gospodarsko rast in 3,4-odstotno rast prihodnje leto. IMF poudarja, da je vojna na Bližnjem vzhodu gospodarstvo prizadela, vendar jo deloma izravnava močan tehnološki in investicijski cikel, povezan z umetno inteligenco.
Tudi Banka Slovenije je včeraj objavila precej bolj pomirjujočo sliko za Slovenijo. Slovensko gospodarstvo je po njeni oceni kljub vojni, višjim cenam energije in veliki negotovosti trenutno odporno, gospodarska rast v drugem četrtletju pa je presegla pričakovanja. Hkrati opozarja, da inflacija ostaja povišana in da višje cene energije predstavljajo tveganje.
Tudi Citi ocenjuje, da je svetovno gospodarstvo danes bolj sposobno prenesti energetski šok kot nekoč in da ostra svetovna recesija zato ni najverjetnejši scenarij.
Kriza torej ni osnovni scenarij. Je pa postala scenarij, ki ga ni več mogoče ignorirati.
Najbolj nevarna bi bila verižna reakcija
Prav tu je bistvo trenutnega položaja.
Če bi bila visoka cena nafte edina težava svetovnega gospodarstva, razlogov za alarm ne bi bilo veliko.
Toda ni.
Deli industrije se prestrukturirajo in zmanjšujejo število zaposlenih. Trgovinske napetosti povečujejo stroške. Inflacija še ni povsod premagana. Obrestne mere ostajajo visoke. Stanovanjska posojila so draga. Države so po pandemiji in energetskih krizah bolj zadolžene, zato imajo manj prostora za nove ogromne programe pomoči.
Zdaj se je temu ponovno pridružila nafta.
Bank of Canada je v svojem stresnem testu analizirala prav kombinacijo dolgotrajnega naftnega šoka in močnega zaostrovanja finančnih pogojev. Njihov scenarij predvideva nafto okoli 100 dolarjev kar tri leta, širjenje inflacije in močan finančni stres.
Takšni scenariji niso pripravljeni zato, ker centralne banke pričakujejo, da se bodo zagotovo zgodili.
Pripravljajo jih zato, ker morajo vedeti, kaj se zgodi, če začne padati več domin hkrati.
Od nafte do delovnega mesta in stanovanja
Za običajnega človeka se lahko vse skupaj še vedno zdi zelo oddaljeno.
Iran.
Hormuška ožina.
Brent.
Federal Reserve.
Toda gospodarski prenosi so precej bolj neposredni, kot se zdijo.
Če je energija dražja, podjetje plača več. Če zaradi tega in šibkejšega povpraševanja zmanjša proizvodnjo, potrebuje manj ljudi. Če se poveča strah pred izgubo zaposlitve, gospodinjstva manj trošijo.
Če so hkrati krediti dragi, se manj ljudi odloči za nakup stanovanja ali novo investicijo. Če pade povpraševanje, začnejo težave čutiti še gradbeništvo, trgovina, banke in druge dejavnosti.
Tako se zunanji energetski šok lahko spremeni v notranji gospodarski problem.
Ne čez noč.
In ne nujno.
Toda mehanizem obstaja.
Svet še ni na robu prepada. Je pa prostora za napake vse manj
Zato bi bilo pretirano trditi, da današnji skok cen nafte pomeni začetek nove svetovne gospodarske krize.
Podatki tega ne dokazujejo.
Svetovno gospodarstvo še raste, slovensko gospodarstvo ostaja odporno, naftni trg pa se lahko ob umiritvi konflikta zelo hitro obrne navzdol.
Toda enako napačno bi bilo pogledati Brent pri skoraj 100 dolarjih in ga obravnavati kot izolirano zgodbo.
Današnji energetski šok prihaja v precej bolj občutljivo gospodarsko okolje. Če bi se mu pridružili dolgotrajno visoke obrestne mere, nadaljnje krčenje industrije, rast brezposelnosti in večje težave na nepremičninskih trgih, bi se tveganje recesije hitro povečalo.
Največja nevarnost zato ni ena sama številka na naftnem trgu.
Največja nevarnost je verižna reakcija.
Nafta podraži energijo. Energija okrepi inflacijo. Inflacija zadrži obrestne mere visoko. Dragi krediti zmanjšajo investicije in pritiskajo na nepremičnine. Šibkejše povpraševanje udari po proizvodnji. Podjetja začnejo varčevati in odpuščati.
In krog se lahko začne hraniti sam.
Ali se bo to zgodilo? Danes tega ne ve nihče.
Toda ob Brentu, ki znova drvi proti 100 dolarjem, vojni, ki se ponovno zaostruje, in gospodarstvu, ki že kaže posamezne razpoke, možnost nove gospodarske krize ni več samo teoretično vprašanje.
Je eden od možnih razpletov – in prav zato bo pomembno spremljati ne samo, kam bo šla cena nafte, ampak katera od gospodarskih domin bi lahko padla naslednja.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
