V jaslih s slovenskim učnim jezikom Tika taka v Gorici se soočajo z resnimi kadrovskimi težavami, ki vplivajo tudi na jezikovno raven zaposlenih vzgojiteljic. Čeprav zadruga Codess prizadeva najti ustrezno usposobljene slovenske vzgojiteljice, jih zaradi pomanjkanja preprosto ne najde. Ta problematika je dobro poznana tudi na goriški občini, zadevo pa spremlja predsednik slovenske konzulte Aleš Waltritsch.
V začetku šolskega leta 2023/2024 so se v jaslih soočili s situacijo, ko sta le dve od treh vzgojiteljic obvladali slovenski jezik, tretja pa je ostala le v uvajalnem obdobju. Zaradi izostankov štirih vzgojiteljic v lanskem letu so jih nadomestili z osebjem, ki ni imelo zadostnega znanja slovenščine.
Kako se pomanjkanje kadra odraža v praksi
Ena izmed mater, ki želi ostati anonimna, izpostavlja, da je bila sicer z delom vzgojiteljic zadovoljna, a jo je zmotil odnos do uporabe slovenščine. Uvodni sestanki so pogosto potekali v italijanščini, prevodi v slovenščino pa so bili nepopolni. V določenih obdobjih je bila le ena vzgojiteljica, ki je govorila slovensko, dodatno pa jo je zmotilo narečno izražanje. Mati se sprašuje, zakaj se kakovosti jezika ne posveča več pozornosti, saj določen standard znanja pričakujejo tudi italijanske družine.
Iskanje rešitev in soočanje z izzivi
Pamela Ugliotti iz zadruge Codess pojasnjuje, da se zavedajo pomanjkanja osebja in si prizadevajo za reševanje te težave. Že lani so objavili obvestilo o iskanju osebja, letos pa so ponovno prosili za objavo. V letošnjem šolskem letu so odsotne vzgojiteljice nadomestili z eno materno govorko slovenščine in dvema z znanjem na ravni B1 in B2. Odsotne vzgojiteljice se ne bodo vrnile v tem šolskem letu, kar predstavlja dodatne izzive za zagotavljanje kakovosti jezika.
Občinska pravila in jezikovne zahteve
Občinski pravilnik določa, da mora osebje v slovenskih jaslih obvladati slovenščino v pisni in ustni obliki. Zadruga je dolžna poskrbeti za specifična izobraževanja za delo v dvojezičnem okolju. Giulia De Monaco iz občinskega urada poudarja, da imajo vzgojiteljice ustrezne kvalifikacije in znanje slovenskega jezika, kljub začasni odsotnosti maternih govork. Slovenščina ostaja osrednji jezik komunikacije z otroki, čeprav občasno uporabijo italijanščino za pomoč otrokom iz italijanskih družin.
Težave s pridobivanjem kadra iz Slovenije
Zadruga Codess je raziskovala možnosti pridobivanja kadra iz Slovenije, vendar objave v slovenskih medijih niso prinesle želenih rezultatov. Dodatno zapletanje predstavlja uvedba poklicnega registra vzgojiteljev, ki zahteva posebne kvalifikacije in pogoje. Ta problematika ni omejena zgolj na Gorico, temveč je predmet razprav tudi na deželni ravni, kjer se v Trstu krepi sodelovanje med univerzo in predšolskimi službami.
Aleš Waltritsch je že julija naslovil vprašanja na goriško občino glede jezikovnih zahtev v pravilniku. De Monaco odgovarja, da bi bilo potrebno natančneje opredeliti, kaj pomeni poznavanje slovenskega jezika. Predlaga, da bi v razpisu za izbiro upravitelja jasli vključili strožje jezikovne zahteve in morda vzpostavili komisijo za preverjanje znanja. Konzulta ima več članov iz šolskih krogov, ki bi lahko pomagali pri tem procesu.
Spletno uredništvo Goriške novice
