V boju proti težavam, ki jih povzročajo medvedi pri iskanju hrane v smetnjakih, so v Špeharjih na Hribu pri Sinjem Vrhu uvedli inovativno rešitev. Komunala Črnomelj je v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije postavila zaščitena zbirna mesta za odpadke, ki medvedom preprečujejo dostop do smeti, a še vedno omogočajo prebivalcem in komunalnim službam običajno uporabo zabojnikov.
Strategija Medvedovarnega otoka
Projekt Medvedovarni ekootok je bil zasnovan kot odgovor na pogoste obiske medvedov, ki so v preteklosti povzročali škodo in preplah v lokalnih skupnostih. Največkrat so se medvedi pojavljali v Krajevni skupnosti Stari trg ob Kolpi in sosednji Krajevni skupnosti Sinji Vrh. Letos so zaščitena zbirna mesta postavili na dveh ključnih lokacijah, kjer so težave najbolj izrazite.
»Verjamemo, da vsakega prebivalca najbolj vznemiri tisti obisk medveda, ki se zgodi v njegovi neposredni bližini, zato je pogosto prepričan, da je prav na njegovem območju takšnih primerov največ. Na Komunali Črnomelj zbiramo vse informacije, na podlagi katerih nato oblikujemo prednostni seznam ukrepov. Zavedamo pa se, da vsi podatki o obiskih medvedov morda ne pridejo do nas,« pojasnjuje Samo Kavčič, direktor Komunale Črnomelj.
Uspešno sodelovanje in preventivni ukrepi
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije, Gregor Danev, je ob postavitvi 48 medvedovarnih smetnjakov v Rakitni, Sodražici in Loškem Potoku poudaril, kako pomembno je sodelovanje med državo, strokovnimi ustanovami in lokalnimi skupnostmi. »Z rjavim medvedom bomo uspešno sobivali le, če bomo preventivne ukrepe povezali z rednim in aktivnim upravljanjem populacije, kar je nedavno potrdilo tudi upravno sodišče,« je dejal Danev.
Črnomaljski župan Andrej Kavšek je ob tej priložnosti izpostavil, kako pogosti so obiski medvedov v krajih ob Kolpi, kar potrjujejo domačini in čebelarji.
Izkušnje čebelarjev z medvedi
Med prizadetimi prebivalci je tudi Janez Zatler, ki je že večkrat utrpel škodo zaradi medvedov. »Dvakrat sem že prijavil kar precejšnjo škodo. Enkrat mi je podrl tri panje, drugič dva,« pripoveduje Janez. Zaradi ponavljajočih se napadov medvedov sta letos dejavnost opustila kar dva čebelarja, eden iz Sodevcev, drugi iz Močil. Zadnjemu je medved pozimi uničil še zadnji panj.
Država sicer priporoča zaščito čebelnjakov z električnimi ograjami, ki pa se v praksi večkrat ne obnesejo. Če napetost ni dovolj visoka ali je ozemljitev slaba, medved brez težav pride do panjev.
Medvedom prijazno okolje
Na območju je poleg medvedov, ki iščejo hrano v zabojnikih, tudi medved plavalec, ki ga na slovensko, bolj poseljeno stran privablja primernejši življenjski prostor. Pogosto ga privablja vonj po hrani in bioloških odpadkih, na kar opozarja tudi Renata Butala, predsednica sveta KS Stari trg in črnomaljska občinska svetnica.
Miran Bartol iz kočevske območne enote Zavoda za gozdove, zadolženega tudi za belokranjsko območje, izpostavlja pomembnost pravilnega obnašanja v naravi. »Da bi se izognili neželenemu srečanju, se moramo v naravi, ki je tudi njegov življenjski prostor, vesti preudarno: ne gibajmo se tiho in neopazno,« svetuje Bartol.
