SKOK je bil ena ključnih političnih zahtev Demokratov Anžeta Logarja ob vstopu v koalicijo pod vodstvom Janeza Janše, zasnovan pa je bil po vzoru hrvaškega modela boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Vlada želi novo ureditev z okrepljenim specializiranim tožilstvom, NPU in povsem novim specializiranim sodiščem zagnati že 1. januarja 2027.
Toda zdaj prihaja resno opozorilo iz samega sodstva: sodnikov in osebja primanjkuje že danes, novega kazenskega sodišča pa po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče varno postaviti na noge v samo nekaj mesecih.
Ko so se po letošnjih parlamentarnih volitvah oblikovala razmerja za novo vladno koalicijo, je bil boj proti korupciji eno od področij, na katerih so Demokrati Anžeta Logarja želeli pustiti svoj prepoznaven pečat. SKOK je bil ena njihovih osrednjih predvolilnih zavez, njegova uresničitev pa je postala tudi pomemben pogoj za sodelovanje Demokratov v novi koaliciji.
SDS in drugi koalicijski partnerji so zavezo sprejeli, Demokrati pa so prevzeli tudi pravosodni resor. Danes je pred državnim zborom predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, ki naj bi Logarjevo politično obljubo prenesel v prakso.
Toda prav na prehodu iz politične obljube v delujoč sistem so se pojavile težave.
Sodišče je mogoče ustanoviti z zakonom. Sodnikov in sodnega osebja pa ni mogoče ustvariti čez noč.
SKOK je bil Logarjev pogoj za sodelovanje v koaliciji
Ideja SKOK-a ni nastala šele na Ministrstvu za pravosodje po oblikovanju nove vlade. Demokrati so jo predstavljali že pred volitvami, pri zasnovi pa so se sklicevali na hrvaški USKOK – specializiran sistem za pregon korupcije in organiziranega kriminala.
Logar je pri projektu vztrajal tudi med koalicijskimi pogajanji. Ustanovitev SKOK-a je postala del političnega dogovora, na podlagi katerega so Demokrati vstopili v koalicijo s SDS in drugimi partnerji. Zato današnji predlog ni zgolj tehnična reforma kazenskega pregona, ampak tudi uresničevanje ene najbolj prepoznavnih političnih zavez Demokratov.
Končna slovenska ureditev sicer ni preprosta kopija hrvaškega USKOK-a. Vladni predlog vzpostavlja povezano institucionalno verigo med Nacionalnim preiskovalnim uradom, okrepljenim specializiranim tožilstvom in povsem novim specializiranim sodiščem. Namen sistema naj bi bil hitrejši in učinkovitejši pregon najzahtevnejših primerov korupcije, organiziranega in gospodarskega kriminala ter zmanjševanje nevarnosti zastaranja postopkov.
Ambicija je velika. Toda hrvaškega zgleda ni mogoče doseči samo z organizacijsko shemo in novim imenom institucije. Uspešnost takšnega sistema bo odvisna predvsem od tega, ali bodo organi imeli dovolj ljudi, strokovnega znanja, neodvisnosti in časa za obravnavo najzahtevnejših primerov.
In prav pri ljudeh ter času se danes pojavlja največji problem.
Vrhovno sodišče zahteva najmanj deset mesecev več
Po predlagani ureditvi naj bi se zakon začel uporabljati že 1. januarja 2027. Vrhovno sodišče pa predlaga, da bi začetek uporabe prestavili najmanj do 1. oktobra prihodnje leto.
Njegovo opozorilo je ostro: nobenega sodišča, še posebej kazenskega, ni mogoče vzpostaviti v treh mesecih brez negativnih posledic za pravno varnost.
Razlog je precej praktičen. Novega sodišča ni dovolj ustanoviti na papirju. Potrebuje predsednika, sodnike, sodno osebje, sodno upravo, organizacijo dela, razporeditev zadev, informacijsko podporo in vse druge pogoje, brez katerih sodišče ne more normalno začeti delovati.
Tudi sam vladni predlog razkriva, kako zahtevno bo prehodno obdobje. Zakon naj bi se uporabljal od 1. januarja 2027, sodniška mesta novega specializiranega sodišča pa naj bi bila dokončno zapolnjena najpozneje šele do 1. januarja 2028. Do takrat naj bi kontinuiteto zagotavljali tudi sodniki, ki so danes razporejeni oziroma dodeljeni v obstoječe specializirane oddelke.
To odpira očitno vprašanje:
Kako bo novo sodišče polno delovalo januarja, če bo kadrovsko dokončno postavljeno šele leto pozneje?
Sodni svet: Takšni časovnici je praktično nemogoče slediti
Podobno opozarja Sodni svet. Njegova predsednica Urška Kežmah izpostavlja, da bi moralo novo sodišče delovati že 1. januarja prihodnje leto, ključne kadrovske in organizacijske odločitve pa bi se sprejemale le nekaj tednov prej. Po njeni oceni je takšni časovnici praktično nemogoče slediti.
Težava namreč ni samo v tem, kako hitro je mogoče ustanoviti novo institucijo. Še večja težava je vprašanje, kdo bo v njej delal.
Slovensko sodstvo se s pomanjkanjem sodnikov in sodnega osebja srečuje že danes. Če bodo novo specializirano sodišče zapolnjevali predvsem ljudje iz obstoječega sistema, država s tem sama po sebi ne bo ustvarila dodatnih kadrov. Lahko se zgodi predvsem to, da se bo kadrovska vrzel preselila z enega sodišča na drugo.
Novo sodišče namreč ne pomeni tudi novih sodnikov.
Prav zato Sodni svet opozarja, da bi morala država pred tako veliko organizacijsko spremembo precej natančneje odgovoriti, kako bo zagotovila ljudi za novo institucijo, ne da bi zaradi tega dodatno oslabila sodišča, ki že danes delujejo s kadrovskimi omejitvami.
Ali Slovenija novo sodišče sploh potrebuje?
Sodni svet večji specializaciji sodnikov ne nasprotuje. Nasprotuje pa predpostavki, da je za dosego tega cilja nujno treba ustanoviti povsem novo institucijo.
Danes pri okrožnih sodiščih v Celju, Kopru, Ljubljani in Mariboru delujejo štirje specializirani oddelki. Vladni predlog jih želi nadomestiti z enim Specializiranim sodiščem Republike Slovenije za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala, ki bi imelo položaj okrožnega sodišča, sedež v Ljubljani in pristojnost za celotno državo.
Sodni svet meni, da bi bilo treba pred dokončno odločitvijo jasno primerjati dva modela: ustanovitev povsem nove institucije in reorganizacijo že obstoječih specializiranih oddelkov. Glavne težave – pomanjkanje kadrov, neenakomerna obremenjenost in organizacija dela – bi bilo po njegovi oceni mogoče reševati tudi brez ustanavljanja novega sodišča.
Podatki sicer kažejo, da sedanji sistem potrebuje spremembe. Leta 2025 je v štirih specializiranih oddelkih delalo 28 sodnikov, dve leti prej jih je bilo še 33. Lani so prejeli 70 novih zadev in rešili 69, konec leta pa je ostalo nerešenih 199 zadev. Obremenitev je izrazito neenakomerna, saj je bilo po podatkih, ki jih navaja vlada, približno 55 odstotkov vseh nerešenih zadev na ljubljanskem oddelku.
Vprašanje zato ni, ali sedanji sistem deluje idealno. Očitno ne.
Vprašanje je, ali bo ustanovitev novega sodišča odpravila njegove težave – ali jih samo preselila pod novo tablo na vratih.
Vse pritožbe v Maribor, kjer bi se pripad lahko povečal za 300 odstotkov
Še eno pomembno opozorilo se nanaša na drugo stopnjo odločanja. Vladni predlog predvideva, da bi o vseh pritožbah zoper odločitve novega specializiranega sodišča odločalo izključno Višje sodišče v Mariboru. Vlada svojo izbiro utemeljuje s statistiko za leto 2025, po kateri ima mariborsko višje sodišče med rednimi višjimi sodišči najmanj pomembnejših zadev, ki predstavljajo sodni zaostanek.
Vrhovno sodišče pa opozarja na posledico takšne koncentracije: po njegovi oceni bi se pripad zadev na tem sodišču povečal za približno 300 odstotkov. Če kadrovske in organizacijske zmogljivosti temu ne bodo sledile, bi se lahko novo ozko grlo pojavilo prav tam, kjer naj bi sistem zagotavljal učinkovito pritožbeno odločanje.
To bi bil precejšen paradoks. Reforma, katere namen je pospešiti najzahtevnejše kazenske postopke, bi lahko na prvi stopnji ustvarila specializacijo, nato pa na drugi stopnji ustvarila novo kopičenje zadev.
Hitrejša prva stopnja ne pomaga veliko, če se postopki nato ustavijo na drugi.
Logarjev model želi povezati policijo, tožilstvo in sodišče
Na drugi strani ima vlada za reformo konkretne argumente. Sedanji sistem štirih specializiranih sodnih oddelkov po petnajstih letih ni bil celovito ovrednoten, obremenjenost med njimi je neenakomerna, sodniki teh oddelkov pa lahko poleg specializiranih zadev obravnavajo tudi druge kazenske postopke. Po oceni vlade to zmanjšuje možnost, da bi bili povsem osredotočeni na najzahtevnejše primere.
SKOK naj bi zato vzpostavil sistem, v katerem bi si organi sledili od začetka preiskave do sodbe. Nacionalni preiskovalni urad bi preiskoval, okrepljeno Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala bi usmerjalo pregon, na koncu pa bi o teh primerih odločalo novo specializirano sodišče. Število imenovanih tožilcev na specializiranem tožilstvu naj bi se po vladnem predlogu povečalo z najmanj deset na najmanj 25.
Na papirju je logika razumljiva: najbolj zapletene primere zaupati ljudem, ki se ukvarjajo predvsem z njimi, zagotoviti več specializacije in preprečiti, da bi postopki trajali tako dolgo, da bi na koncu zastarali.
Toda med dobro zasnovo na papirju in učinkovitim pregonom obstaja velika razlika.
Hrvaški USKOK je navdih, ne zagotovilo za uspeh
Prav zato je primerjava s Hrvaško zanimiva. Logarjevi Demokrati so SKOK politično predstavljali po vzoru hrvaškega USKOK-a, ki je postal prepoznaven simbol specializiranega boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu.
Toda slovenski sistem bo moral svojo učinkovitost šele dokazati. Novo ime, nova organizacijska struktura in povezovanje policije, tožilstva ter sodišča sami po sebi še ne zagotavljajo rezultatov.
Hrvaški zgled lahko napišeš v program. Rezultatov pa ni mogoče prepisati.
Prav opozorila Vrhovnega sodišča in Sodnega sveta zato postavljajo Logarjevo politično obljubo pred prvi resni praktični preizkus. Če institucija nima dovolj ljudi, če se vzpostavlja v časovni stiski in če lahko hkrati povzroči dodatne obremenitve drugod v sodstvu, je legitimno vprašanje, ali je politična želja po hitri uresničitvi koalicijske zaveze prehitela institucionalne zmožnosti države.
Velika reforma po nujnem postopku
Dodaten pomislek predstavlja hitrost zakonodajnega postopka. Vlada je predlog zakona potrdila 16. julija in ga državnemu zboru poslala v obravnavo po nujnem postopku. Zakon naj bi se začel uporabljati že 1. januarja prihodnje leto.
Vlada je sicer predvidela prehodne rešitve. Sodniki iz sedanjih specializiranih oddelkov naj bi ob začetku uporabe zakona nadaljevali delo kot sodniki, dodeljeni novemu specializiranemu sodišču, njegova sodniška mesta pa naj bi bila dokončno zapolnjena najpozneje do začetka leta 2028. S tem želi oblast zagotoviti, da sistem januarja ne bi začel povsem iz nič.
Toda opozorilo sodstva ostaja. Pri kazenskih postopkih, zlasti najzahtevnejših primerih korupcije in organiziranega kriminala, cilj ne more biti samo čim hitrejša ustanovitev institucije. Sistem mora zagotavljati tudi pravno varnost, strokovno obravnavo, dovolj kadrov in razmere, v katerih zaradi nove institucije ne bodo nastajali dodatni zaostanki drugje.
In tu se vračamo k začetku zgodbe.
Politična zaveza je eno, delujoče sodišče nekaj drugega
SKOK je bil za Anžeta Logarja dovolj pomemben, da so Demokrati njegovo uresničitev postavili med ključne zahteve ob vstopu v koalicijo. SDS je zavezo sprejela, vlada je zakon pripravila, državni zbor pa ga bo predvidoma obravnaval še ta mesec.
Zdaj pa mora politična ideja prestati test realnosti.
Namen zakona – učinkovitejši boj proti korupciji, organiziranemu in gospodarskemu kriminalu – je težko problematizirati. Slovenija potrebuje postopke, ki se pri najzahtevnejših primerih ne vlečejo leta in ne končujejo z zastaranjem. Toda prav zato mora biti sistem, ki naj bi to preprečil, postavljen tako, da bo sposoben delovati.
Če sodnikov in osebja že danes primanjkuje, če Sodni svet opozarja, da je časovnica praktično neizvedljiva, če Vrhovno sodišče zahteva najmanj desetmesečni zamik in če bi se pripad na Višjem sodišču v Mariboru lahko povečal za 300 odstotkov, teh opozoril ni mogoče odpraviti zgolj zato, ker je SKOK pomembna koalicijska zaveza.
Boj proti korupciji potrebuje več kot politično odločitev. Potrebuje institucije, ki dejansko delujejo.
In prav tu bo Logarjev SKOK doživel prvi pravi preizkus. Ne pri tem, kako ambiciozno je zapisan v zakonu in koliko se sklicuje na hrvaški zgled, ampak pri precej bolj konkretnem vprašanju: ali lahko Slovenija do 1. januarja 2027 dejansko postavi na noge novo specializirano sodišče, ne da bi pri tem oslabila preostanek sodnega sistema in ogrozila prav tisto učinkovitost ter pravno varnost, ki naj bi ju reforma izboljšala?
Če je odgovor ne, desetmesečni zamik ni ovira za SKOK.
Lahko je pogoj, da bo ta sploh imel možnost postati tisto, kar so Demokrati obljubljali.
Spletno uredništvo Goriške novice
