Na slovenskih gojiščih klapavic so letos zaznali alarmantne izgube odraslih školjk in mladic, predvsem zaradi segrevanja morske vode, ki oslabi njihovo odpornost proti boleznim, parazitom in plenilcem.
Projekt Teamforadris se ukvarja s spremljanjem populacije klapavic in raziskuje možnosti njihove prilagoditve na nove izzive.
Vpliv segrevanja morja na klapavice
Klapavice, znane tudi kot pidoče v Istri, so izjemno občutljive na temperaturo morja. Njihovo naravno okolje je obrežni pas, ki se lahko hitro spremeni v ekstremne razmere, še posebej v vročem poletju, kot ga doživljamo letos. Andreja Ramšak, strokovnjakinja z Morske biološke postaje Piran, poudarja, da se smrtnost klapavic drastično poveča, ko temperatura morja preseže 26 stopinj Celzija.
“Laboratorijske raziskave so pokazale, da se smrtnost klapavic zelo poveča, ko se temperatura morske vode dvigne nad 26 stopinj Celzija,” pojasnjuje Ramšak.
V ekstremnih pogojih, ko temperatura doseže 28 stopinj Celzija, umre od 30 do 55 odstotkov klapavic, pri 30 stopinjah pa preživi le še približno desetina. V letošnjem juniju je temperatura na boji Vida pri piranskem svetilniku presegla rekordnih 29,9 stopinje, kar je za ta mesec nesluten rekord.
Razlogi za množičen pogin
Smrtnost klapavic je problem, s katerim se soočajo različni deli Sredozemlja. Direktorica zavoda YouSea, Irena Fonda, je povedala, da so tudi na njihovem školjčišču opazili visoko smrtnost in pomanjkanje mladih klapavic. Univerzalnega vzroka za to stanje še niso odkrili.
“Pomembna novost so kljunasti morski golobi, ki so začeli intenzivno obiskovati školjčišča in se prehranjevati s klapavicami,” opozarja Fonda. “To ni nepojasnjen pogin, temveč neposredno plenjenje, ki dodatno poslabšuje že tako zahtevne razmere.”
Klapavice so zaradi vročine oslabljene in tako lahek plen za orade in tujerodne ploske črve. Poleg tega jih napadajo plaščarji rodu Clavelina, ki z njimi tekmujejo za prostor, hrano in kisik. Ker so pritrjene, nimajo možnosti umika, kar dodatno otežuje situacijo.
Iskanje rešitev
V okviru mednarodnega projekta Teamforadris se preizkušajo nove metode, kot je pilotna podvodna struktura za gojenje, ki je postavljena globlje v morju. Cilj je zmanjšati izpostavljenost klapavic visokim temperaturam na površju in drugim pritiskom.
Skupaj z ljubljansko Veterinarsko fakulteto in Morsko biološko postajo Piran projekt redno spremlja klapavice na gojitvenem polju zavoda in rezultate primerja s podatki projektnih partnerjev iz drugih delov Jadrana. Končne ugotovitve bodo objavljene, ko bodo raziskave zaključene.
Trenutne razmere predstavljajo velik izziv za pridelovalce klapavic, ki se morajo prilagoditi spremenjenim klimatskim razmeram in novim plenilcem. Mednarodni projekti in raziskave lahko ponudijo nove rešitve in strategije za ohranitev te pomembne vrste.
Spletno uredništvo Naša Primorska
