Tri dni je bilo nad Kijevom nenavadno mirneje. Rusija in Ukrajina sta med obiskom ameriških odposlancev Steva Witkoffa in Jareda Kushnerja začasno ustavili napade na prestolnici, ameriška pogajalca pa sta po Moskvi prvič uradno obiskala tudi Kijev in govorila o možnosti ponovne oživitve mirovnih pogajanj. Toda premor se je v ponedeljek zvečer iztekel.
Že nekaj ur pozneje so se nad ukrajinsko prestolnico znova oglasile sirene, sledile so rakete in droni. Najmanj dva človeka sta umrla, več je ranjenih, poškodovani so stanovanjski objekti in druga civilna infrastruktura.
V Kijevu je bilo ponoči znova tako, kot je bilo v zadnjih letih že neštetokrat. Sirene, eksplozije, požari in reševalci, ki so iz poškodovanih stavb iskali pot do ljudi.
Tokrat pa je imel napad posebno politično ozadje. Le nekaj ur prej se je končal tridnevni premor napadov na rusko in ukrajinsko prestolnico, ki je veljal med novo ameriško diplomatsko misijo. Ameriška odposlanca Steve Witkoff in Jared Kushner sta najprej v Moskvi več kot tri ure govorila z Vladimirjem Putinom, nato pa odpotovala v Kijev na pogovore z Volodimirjem Zelenskim.
Washington želi po večmesečnem zastoju ponovno spraviti Moskvo in Kijev za isto pogajalsko mizo.
Za nekaj dni se je zdelo, da je diplomacija prinesla vsaj eno zelo konkretno posledico: prebivalci obeh prestolnic so dobili nekaj noči relativnega miru.
Potem je premor potekel.
Rusija napadla z raketami in droni
Napad v noči na torek je bil obsežen in kombiniran. Rusija je uporabila balistične in manevrirne rakete ter veliko število brezpilotnih letalnikov.
Po podatkih ukrajinskih letalskih sil je zračna obramba prestregla oziroma onesposobila dve balistični raketi, 31 manevrirnih raket in 142 dronov. Kljub temu so zadetke zabeležili na 29 lokacijah po državi.
Glavni tarči napada sta bila Kijev in območje Odese, posledice pa so zabeležili tudi drugod po Ukrajini.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je šlo za kompleksen napad z različnimi vrstami orožja. Po njegovi oceni je bila kombinacija orožij izbrana tako, da bi povzročila čim večjo škodo. To je ocena ukrajinskega predsednika; Moskva za zdaj ni predstavila enake razlage izbire ciljev.
Poškodovanih najmanj 16 lokacij v Kijevu
Posledice so bile najhujše v prestolnici.
Po podatkih kijevske mestne vojaške uprave je bila civilna infrastruktura poškodovana na najmanj 16 lokacijah, požare in drugo škodo pa so reševalci zabeležili v najmanj petih mestnih četrtih.
V četrti Holosijivski je bil zadet 26-nadstropni nestanovanjski objekt, poškodovan je bil njegov 23. nivo. Na drugi lokaciji je zagorela garaža, ogenj pa se je razširil na bližnjo nestanovanjsko stavbo in poslovni objekt. Reševalci so tam našli in rešili poškodovanega človeka.
Eksplozijski val je poškodoval tudi 16-nadstropno stanovanjsko stavbo. Dva človeka sta ostala ujeta v stanovanju, reševalci pa so ju uspeli spraviti na varno.
Še resnejše je bilo dogajanje v četrti Solomjanski.
Iz stavbe reševali ujete ljudi
V petnadstropni stanovanjski stavbi so zaradi posledic napada ostali ujeti stanovalci.
Ukrajinska služba za izredne razmere je sporočila, da so reševalci iz objekta rešili najmanj deset ljudi, ena oseba pa je bila hospitalizirana že pred njihovim prihodom.
Požari so izbruhnili tudi v četrtih Darnicki, Podilski in Dniprovski. Goreli so garaže, skladišče in vozila.
Po najnovejših podatkih sta v napadu na Kijev umrla najmanj dva človeka. Število ranjenih se je skozi jutro spreminjalo; ukrajinske oblasti so zgodaj zjutraj poročale o najmanj sedmih, AP pa je pozneje navajal najmanj deset ranjenih. Ker reševalne akcije in preverjanje lokacij še potekajo, se lahko številke še spremenijo.
Napad ni bil omejen na Kijev
Tarča ni bila samo ukrajinska prestolnica.
V Odesi je bil po navedbah ukrajinskih oblasti zadet trg, v Harkovu pa je bila poškodovana večnadstropna stavba, ranjena sta bila najmanj dva človeka.
Napadi so bili zabeleženi tudi v Zaporoški in Dnipropetrovski regiji.
Poseben incident se je zgodil v regiji Sumi. Tam je bil na železniški postaji napaden vlak oziroma lokomotiva na progi med Kijevom in Sumijem.
Napadi na železniško in energetsko infrastrukturo imajo za Ukrajino pred prihajajočo zimo še posebno težo. Zelenski je prav med pogovori z ameriškima odposlancema opozarjal, da država potrebuje dodatno zračno obrambo in pomoč pri zaščiti energetskega sistema.
Tri dni premora zaradi ameriške misije
Čas napada je zato toliko bolj pomenljiv.
Putin in Zelenski sta se ob obisku ameriških odposlancev dogovorila za začasen premor napadov na prestolnici. Premirje ni veljalo za celotno fronto in tudi drugod po državah spopadi niso prenehali.
Toda za prebivalce Kijeva je bilo nekaj noči občutno mirnejših.
Zelenski se je zaradi tega med obiskom Američanov celo pošalil, da sta Witkoff in Kushner pri zaščiti Kijeva učinkovitejša od sistemov Patriot.
»Danes sta delovala bolje kot Patrioti,« je dejal in se Američanoma zahvalil, ker so lahko ljudje vsaj nekoliko zadihali.
Neka 61-letna prebivalka Kijeva je po današnjem napadu za AP opisala podoben občutek. Med obiskom Američanov je dve noči dobro spala, nato so se eksplozije vrnile.
Njena želja je bila preprosta: naj ameriška pogajalca prihajata pogosteje, če to pomeni, da bombardiranja vsaj začasno prenehajo.
Iz Moskve sta prinesla Putinove »nove ideje«
Diplomatska misija Witkoffa in Kushnerja je bila precej nenavadna.
V soboto sta bila v Moskvi, kjer sta se s Putinom za zaprtimi vrati pogovarjala več kot tri ure. Putinov zunanjepolitični svetovalec Jurij Ušakov je pogovore opisal kot konstruktivne, odkrite in koristne.
Naslednji dan sta Američana odpotovala v Kijev.
To je bil njun prvi skupni uradni obisk ukrajinske prestolnice v okviru pogajanj, čeprav je Witkoff Moskvo od Trumpove vrnitve v Belo hišo obiskal že večkrat.
Witkoff je povedal, da je ruska stran predstavila nekatere nove zamisli, ki sta jih nato prinesla v Kijev. Podrobnosti teh predlogov niso bile javno razkrite.
Američana sta se z Zelenskim pogovarjala trikrat, enemu od srečanj pa so se pridružili tudi svetovalci za nacionalno varnost iz Velike Britanije, Francije in Nemčije.
Toda preboja ni bilo
Po vseh pogovorih ostaja največja težava enaka: stališča Rusije in Ukrajine so pri ključnih vprašanjih še vedno zelo oddaljena.
Moskva vztraja pri svojih zahtevah glede ukrajinskega ozemlja in prihodnjega varnostnega statusa države. Posebej občutljivo ostaja vprašanje Donbasa. Rusija zahteva tudi območja, ki jih njena vojska kljub večletnim bojem še vedno ne nadzoruje v celoti.
Kijev takšne ozemeljske zahteve zavrača.
Zelenski je po srečanju dejal, da lahko najtežja ozemeljska vprašanja rešujejo samo voditelji držav, ob morebitnem mirovnem dogovoru pa zahteva tudi dolgoročna varnostna jamstva za Ukrajino.
Kushner je priznal, da je problem izjemno težak.
Ameriški cilj je zdaj ponovno vzpostaviti tristranska pogajanja med ZDA, Rusijo in Ukrajino, kakršna so nazadnje potekala pred približno šestimi meseci.
Zelenski se že pripravlja na vojno čez zimo
Morda najbolj zgovorna izjava po ameriškem obisku pa ni bila povezana z mirovnim sporazumom.
Zelenski je dejal, da se mora Ukrajina pripraviti tudi na možnost, da se bo vojna nadaljevala skozi prihajajočo zimo.
Zato je od Američanov zahteval predvsem dodatne sisteme zračne obrambe Patriot in prestrezne rakete ter širši »zimski paket«, namenjen zaščiti zračne in energetske infrastrukture.
To veliko pove o trenutnem stanju pogajanj.
Američani govorijo o ponovnem zagonu diplomacije, Zelenski pa hkrati pripravlja državo na še eno vojno zimo.
Diplomacija je Kijevu kupila tri mirnejše noči
Witkoff in Kushner sta iz Moskve prišla z novimi ruskimi predlogi, v Kijevu opravila več krogov pogovorov in govorila o možnosti ponovnih neposrednih pogajanj.
Toda konkretnega mirovnega preboja ni bilo.
Edina takoj vidna posledica diplomatske misije je bil tridnevni premor napadov na prestolnici. Za ljudi v Kijevu je pomenil nekaj, česar že dolgo nimajo za samoumevno – nekaj noči brez običajnega bombardiranja.
V ponedeljek zvečer se je dogovor iztekel.
Nekaj ur pozneje sta bila v Kijevu dva človeka mrtva, reševalci so iz poškodovanih stanovanjskih stavb vlekli ujete ljudi, po mestu pa so goreli objekti in avtomobili. Washington govori o poti nazaj za pogajalsko mizo. Dogajanje v Kijevu je danes zjutraj pokazalo, kako zelo daleč je ta miza še od miru.
Spletno uredništvo Toti Maribor
