Dva brata iz hrvaškega Zagorja sta se znašla v sodnem sporu z elektroenergetskim podjetjem HEP Elektra, ki je od njiju zahtevalo plačilo računov za elektriko v podedovani družinski hiši. Čeprav v njej že več let nista živela in elektrike nista porabljala, je podjetje menilo, da morata kot solastnika poravnati svoj del dolga. Sodišče v Zlatarju je odločilo drugače. V sodbi, izdani v petek, 30. oktobra, je pojasnilo, zakaj samo lastništvo nepremičnine še ne pomeni avtomatične obveznosti plačila elektrike, ki so jo porabili drugi.
Zanimiv sodni primer prihaja iz občine Konjščina v hrvaškem Zagorju, kjer so štirje bratje po očetovi smrti podedovali družinsko hišo. Čeprav sta se dva že pred leti odselila in v hiši nista več živela, je podjetje HEP Elektra tudi od njiju zahtevalo plačilo dela dolga za električno energijo.
Primer je v soboto, 31. oktobra, prvi podrobneje predstavil lokalni portal Zagorje.com, nato pa je o njem poročal še Index.hr. Po objavljenih informacijah je Občinsko sodišče v Zlatarju v ponovljenem postopku zavrnilo zahtevek elektroenergetskega podjetja proti bratoma, ki v hiši nista prebivala.
Odločitev je zanimiva predvsem zato, ker jasno razlikuje med lastništvom nepremičnine in pogodbeno obveznostjo plačevanja električne energije. Sodišče je ugotovilo, da solastništvo samo po sebi še ne zadostuje za sklep, da mora posameznik plačevati račune, ki so nastali zaradi porabe drugih stanovalcev.
Po očetovi smrti so hišo podedovali štirje sinovi
Zgodba se je začela maja 2019, ko je umrl oče štirih bratov. Po njegovi smrti so sinovi podedovali družinsko hišo na območju Konjščine, pri čemer je vsak postal solastnik nepremičnine.
V hiši sta še naprej živela dva brata, preostala dva pa sta prebivala drugje. Eden se je odselil leta 2019, kmalu po očetovi smrti, drugi pa že leta 2015, torej štiri leta pred očetovo smrtjo.
Kljub spremembi lastništva je električni števec še naprej ostal registriran na ime pokojnega očeta. Novi lastniki niso pravočasno uredili pogodbenega razmerja z dobaviteljem električne energije, kar je pozneje postalo pomembno vprašanje v sodnem postopku.
Med julijem in novembrom 2022 so v hiši nastali neplačani računi za elektriko. Skupni dolg je znašal 1.243,91 evra, podjetje HEP Elektra pa se je odločilo, da bo plačilo zahtevalo od vseh štirih dedičev.
Elektroenergetsko podjetje zahtevalo plačilo od vseh štirih
HEP Elektra je dolg razdelila med štiri brate in od vsakega zahtevala po 310,98 evra skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podjetje je menilo, da morajo vsi štirje kot solastniki nepremičnine nositi stroške, povezane z njenim uporabo in vzdrževanjem.
Pri tem se je sklicevalo na zakonsko določbo, po kateri solastniki nosijo določene javne obveznosti in bremena, povezana z nepremičnino, sorazmerno s svojimi solastniškimi deleži.
Dva brata, ki sta še naprej živela v družinski hiši, na tožbo nista odgovorila. Sodišče je zato maja 2024 proti njima izdalo sodbo zaradi izostanka odgovora na tožbo in jima naložilo plačilo njunih delov dolga. Ta odločitev je postala pravnomočna.
Drugače pa sta ravnala preostala brata. Zahtevku sta nasprotovala in poudarila, da v hiši v obdobju nastanka dolga nista živela, da elektrike nista uporabljala in da s podjetjem nista sklenila pogodbe o dobavi električne energije.
Sodišče preverilo, kdo je v hiši dejansko živel
V ponovljenem postopku je sodišče preverilo podatke o prebivališču obeh bratov in ugotovilo, da njune navedbe držijo. Eden se je iz hiše odselil že leta 2015, drugi pa leta 2019, zato v obdobju od julija do novembra 2022, ko so nastali sporni računi, tam nista prebivala.
Sodišče je upoštevalo tudi dejstvo, da nobeden od njiju ni sklenil pogodbe o dobavi električne energije za podedovano hišo. Prav to je bilo poleg neuporabe elektrike bistveno za odločitev.
V obrazložitvi je pojasnilo, da plačilo porabljene električne energije ni javna obveznost oziroma breme, ki bi avtomatično izhajalo iz lastništva nepremičnine. Gre za pogodbeno obveznost, ki praviloma nastane med dobaviteljem in odjemalcem električne energije.
To pomeni, da dedovanje hiše samo po sebi še ne ustvari pogodbene obveznosti plačevanja elektrike, ki jo v hiši porabljajo drugi. Sodišče je zato presodilo, da HEP Elektra v konkretnem primeru ni dokazala ustrezne podlage za plačilo, ki ga je zahtevala od odseljenih bratov.
Števec je ostal na pokojnega očeta
Posebno okoliščino primera predstavlja dejstvo, da je električni števec več let ostal registriran na ime pokojnega očeta. Čeprav so hišo po njegovi smrti prevzeli dediči, dobavitelj z njimi ni pravočasno uredil novega pogodbenega razmerja.
Po ugotovitvah sodišča je eden od bratov, ki sta še naprej živela v hiši, šele februarja 2025 sklenil pogodbo s podjetjem HEP Elektra in uredil prenos števca na svoje ime. To je bilo več kot dve leti po obdobju, v katerem je nastal sporni dolg.
Sodišče je opozorilo tudi, da bi podjetje lahko zahtevalo začasno prekinitev dobave električne energije, ko po smrti prvotnega odjemalca ni bila sklenjena nova pogodba. Po obrazložitvi sodbe HEP Elektra te možnosti ni uporabila.
Takšne okoliščine so bile pomembne pri presoji, ali lahko podjetje dolg izterja od vseh dedičev samo zato, ker so solastniki nepremičnine. Sodišče je zaključilo, da v primeru dveh bratov, ki nista živela v hiši in nista imela sklenjene pogodbe, za to ni ustrezne podlage.
Zahtevek zavrnjen, vendar sodba še ni pravnomočna
Občinsko sodišče v Zlatarju je zato zavrnilo zahtevo HEP Elektre, da bi morala odseljena brata plačati vsak po 310,98 evra skupaj z zamudnimi obrestmi. Prav tako je zavrnilo zahtevo, da bi morala kriti stroške sodnega postopka.
Pomembno pa je, da sodba še ni pravnomočna. Po poročanju hrvaških medijev ima podjetje pravico do pritožbe v 15 dneh od prejema sodbe, zato se lahko postopek nadaljuje na višji sodni stopnji.
To pomeni, da trenutna odločitev predstavlja pomemben razplet postopka na prvi stopnji, ne pa nujno dokončnega zaključka spora. Morebitna pritožba bi lahko odprla ponovno presojo pravnih vprašanj, ki so bila odločilna za zavrnitev zahtevka.
Kljub temu je obrazložitev zanimiva, saj jasno kaže, da sodišče ni enačilo lastništva hiše z avtomatično odgovornostjo za vse stroške, ki so v njej nastali.
Kaj takšna sodba pomeni za druge dediče?
Primer odpira vprašanje, s katerim se lahko srečajo tudi ljudje, ki podedujejo nepremičnino, v kateri sami ne živijo. Pogosto se namreč zgodi, da po smrti lastnika računi za elektriko, vodo ali druge storitve še naprej prihajajo na ime pokojne osebe, medtem ko nepremičnino uporablja le eden od dedičev.
V takšnih primerih lahko pride do sporov o tem, kdo je dejansko dolžan plačevati tekoče stroške. Pri tem je pomembno razlikovati med obveznostmi, ki izvirajo iz lastništva nepremičnine, in obveznostmi, ki nastanejo zaradi uporabe določene storitve oziroma sklenjene pogodbe.
Hrvaško sodišče je v konkretnem primeru odločilo, da stroškov električne energije ni mogoče samodejno razdeliti med vse dediče zgolj na podlagi njihovih lastniških deležev. Pri presoji je upoštevalo, kdo je v hiši prebival, kdo je elektriko uporabljal in kdo je imel sklenjeno pogodbo.
Vendar to ne pomeni, da dediči nikoli ne odgovarjajo za dolgove, povezane s podedovano nepremičnino. Drugačna dejstva, pogodbe, čas nastanka dolga in veljavna zakonodaja lahko pripeljejo do drugačnega pravnega rezultata.
Ali bi bilo lahko podobno tudi v Sloveniji?
Zgodba je zanimiva tudi za slovenske bralce, vendar hrvaška sodba v Sloveniji nima neposrednega pravnega učinka. Slovenska pravila o dedovanju, pogodbenih razmerjih in odgovornosti za stroške je treba presojati posebej.
Pri slovenskih primerih je lahko pomembno, ali gre za dolg, ki je nastal že pred smrtjo zapustnika, ali za novo porabo po njegovi smrti. Prav tako je treba preveriti, kdo je pogodbeni odjemalec, kdo nepremičnino uporablja in kakšne obveznosti izhajajo iz konkretne pogodbe ter veljavnih predpisov.
Dedičem je zato smiselno priporočiti, naj po dedovanju pravočasno uredijo podatke o lastništvu in pogodbah za dobavo električne energije ter drugih storitev. Če nepremičnino uporablja le eden od solastnikov, je priporočljivo tudi jasno urediti, kdo plačuje tekoče stroške.
Če pride do spora, je treba preveriti pravno podlago zahtevka in dejansko stanje, ne pa samodejno predpostaviti, da morajo vsi dediči plačati enak del vsakega računa.
Primer, ki opozarja na pomembno razliko
Odločitev sodišča v Zlatarju kaže, kako pomembno je pri izterjavi stroškov razlikovati med lastništvom nepremičnine in dejanskim pogodbenim razmerjem z dobaviteljem storitve.
Dva brata sta bila solastnika podedovane hiše, vendar v njej nista živela, nista uporabljala električne energije in nista imela sklenjene pogodbe za njeno dobavo. Prav te okoliščine so bile odločilne, da je sodišče zavrnilo zahtevek podjetja HEP Elektra.
Za zdaj jima torej spornega dela dolga ni treba plačati, vendar sodba še ni pravnomočna. Primer ostaja opozorilo, da lahko neurejena pogodbena razmerja po dedovanju povzročijo dolgotrajne spore, tudi kadar posamezni dediči nepremičnine sploh ne uporabljajo.
