Nad Hrvaško se je v četrtek zjutraj odvijala izredna vojaška operacija. Zaradi opozorila o bombi na potniškem letalu finske družbe Finnair je po ukazu Natovega poveljstva vzletel hrvaški vojaški lovec Rafale in prestregel Airbus A320, ki je s 151 ljudmi na krovu letel iz Helsinkov proti Rimu. Hrvaški lovec je letalo spremljal do italijanske meje, kjer so nalogo prevzeli italijanski vojaški piloti.
Letalo je varno pristalo, potniki pa so šele po pristanku izvedeli, kakšna grožnja je spremljala njihov polet. Incident je bil del nenavadnega vala bombnih groženj, ki je v enem dnevu zajel številne evropske lete.
Četrtkov jutranji polet družbe Finnair iz Helsinkov v Rim se je za potnike končal povsem običajno, čeprav se je med letom odvijala izredna varnostna operacija. Letalo Airbus A320 je zaradi prejete grožnje z eksplozivno napravo spremljal hrvaški vojaški lovec Rafale, po prehodu italijanske meje pa so nadzor prevzeli italijanski vojaški piloti.
Na krovu je bilo 144 potnikov in sedem članov posadke. Po poročanju finskih medijev potniki med poletom niso bili obveščeni o bombni grožnji. Kapitan jim je pojasnil, kaj se je dogajalo, šele po varnem pristanku na rimskem letališču Fiumicino.
Poznejši pregled je pokazal, da na letalu ni bilo eksplozivne naprave. Toda v trenutku, ko so varnostne službe prejele opozorilo, njegove verodostojnosti še ni bilo mogoče izključiti. Zato je bil sprožen Natov postopek za zaščito zračnega prostora.
Sedem minut po vstopu v hrvaški zračni prostor ga je že spremljal Rafale
Po uradnih podatkih hrvaškega ministrstva za obrambo je letalo Finnaira v hrvaški zračni prostor vstopilo v četrtek, 5. novembra, ob 8.34 na območju med Čakovcem in Varaždinom. Nadaljevalo je pot proti jugozahodu, v smeri Istre in Italije, ko je bilo zaradi informacije o možni bombi sproženo vojaško posredovanje.
Ukaz za vzlet je prišel iz Natovega združenega poveljstva zračnih operacij v španskem Torrejónu, ki je pristojno za usklajevanje varovanja zračnega prostora na tem območju Evrope. Hrvaški Rafale je potniško letalo prestregel ob 8.41 med Jastrebarskim in Karlovcem, torej samo sedem minut po njegovem vstopu v hrvaški zračni prostor.
Vojaški pilot je nato spremljal Airbus proti Istri in italijanski meji. Ob 8.54 je potniško letalo zapustilo hrvaški zračni prostor, nalogo pa so prevzele italijanske sile za hitro odzivanje. Tako je bilo letalo pod vojaškim nadzorom tudi med nadaljevanjem poti proti Rimu.
Ob 9.27 je pristalo na letališču Fiumicino, in sicer po predvidenem voznem redu. Tam so ga pričakale pristojne varnostne službe, ki so opravile pregled zaradi prejete grožnje.
Potniki niso vedeli, kaj se dogaja
Ena najbolj nenavadnih okoliščin incidenta je, da je letalo kljub vojaškemu spremstvu nadaljevalo po načrtovani poti in pravočasno pristalo na ciljnem letališču. Po poročanju finske javne radiotelevizije Yle so potniki za opozorilo o možni eksplozivni napravi izvedeli šele po pristanku, ko jih je o dogodku obvestil kapitan.
Predstavnica družbe Finnair Stiina Tuunanen je potrdila, da je letalski prevoznik prejel bombno grožnjo, povezano z letom AY1761. Po pristanku so letalo pregledale pristojne italijanske službe, ki niso odkrile ničesar sumljivega.
»Na letalu niso našli ničesar nenavadnega,« je pojasnila Tuunanen.
Grožnja se je torej izkazala za lažno, vendar je bila varnostna operacija kljub temu izvedena v celoti. Pri opozorilih o možni eksplozivni napravi namreč pristojne službe ne morejo vnaprej predpostaviti, da gre za potegavščino, še posebej kadar gre za letalo z velikim številom potnikov.
Istega dne je bombna grožnja dosegla še en let družbe Finnair, ki je potoval iz Helsinkov na Dunaj. Tudi ta je varno dosegel cilj, pregled pa ni pokazal nevarnih predmetov.
Zakaj zaradi anonimne grožnje pošljejo vojaška letala?
Prestrezanje potniškega letala ne pomeni nujno, da je prišlo do ugrabitve ali da obstaja neposredna nevarnost eksplozije. Gre za enega od varnostnih postopkov, ki jih lahko države uporabijo ob resnih opozorilih, izgubi komunikacije, sumljivem vedenju letala ali drugih izrednih okoliščinah.
Vojaški lovci, ki so v stalni pripravljenosti, lahko v kratkem času vzletijo, dosežejo potniško letalo in preverijo njegovo stanje. Njihova naloga je tudi vzpostavljanje stika s posadko, vizualno spremljanje in zagotavljanje nadzora do pristanka oziroma do predaje odgovornosti drugi državi.
Takšne operacije v okviru Nata potekajo po usklajenih pravilih. Če letalo prečka več državnih zračnih prostorov, se lahko vojaško spremstvo menja, kot se je zgodilo tudi pri četrtkovem letu Finnaira.
Hrvaško vojaško letalstvo od 1. januarja 2026 samostojno izvaja nadzor in zaščito svojega zračnega prostora z večnamenskimi lovci Rafale. Četrtkovo prestrezanje je bilo drugo letošnje posredovanje hrvaških vojaških pilotov proti civilnemu letalu, označenemu kot možna grožnja.
Prvi takšen primer se je zgodil 13. oktobra, ko je hrvaški Rafale prestregel malteško potniško letalo Boeing na poti iz Grčije proti Nemčiji. Letalo je oddajalo transpondersko kodo 7500, ki v letalstvu označuje ugrabitev. Pozneje so ugotovili, da je prišlo do težav z radijsko komunikacijo in da je bila koda najverjetneje vključena pomotoma.
Bombne grožnje povzročile kaos na evropskem nebu
Četrtkov dogodek nad Hrvaško ni bil osamljen. Po Evropi se je istega dne zvrstilo nenavadno veliko bombnih groženj, zaradi katerih so morali pristojni organi sprožiti številne varnostne postopke, nekatera letala preusmeriti, druga pa spremljati z vojaškimi lovci.
Po poročanju Reutersa je bilo do konca četrtka zaradi vala groženj prizadetih že skoraj 30 letov. Podobna opozorila so se pojavila tudi v začetku tedna, ko je bilo tarča najmanj sedem letov in ena potniška ladja. Obsežnost dogajanja je med evropskimi varnostnimi službami sprožila vprašanje, ali gre za povezane incidente.
Med odmevnejšimi primeri je bil let družbe Aer Lingus iz Dublina proti Rimu. Zaradi opozorila o bombi so ga prestregli francoski vojaški lovci, letalo pa je moralo pristati v vojaški bazi Évreux zahodno od Pariza. V Bolgariji so vojaška letala spremljala tri letala družbe Ryanair, ki so prav tako prejela opozorila o možnih eksplozivnih napravah.
Varnostne preglede so opravili tudi na letalih v Varšavi, Sofiji in španski Murcii. V pregledanih letalih niso odkrili eksplozivnih naprav ali drugih nevarnih predmetov.
Čeprav so se opozorila izkazala za lažna, so povzročila obsežne motnje v letalskem prometu. Že posamezna bombna grožnja lahko zahteva sodelovanje letaliških služb, policije, strokovnjakov za eksplozivna sredstva, kontrolorjev letenja in vojaških enot. Če se podobna opozorila pojavijo na številnih letih hkrati, se obremenitev varnostnega sistema še poveča.
So bile grožnje usklajene?
Evropske varnostne službe preiskujejo, kdo stoji za nenavadnim valom groženj in ali so posamezni incidenti povezani. Po poročanju tujih medijev so bila nekatera opozorila poslana po elektronski pošti, njihovi avtorji pa so uporabljali sovražno retoriko in se predstavljali kot pripadniki skupine z imenom Male State.
Francoska tiskovna agencija AFP je pridobila nekatera od teh sporočil, vendar identiteta pošiljateljev in njihova morebitna povezanost še nista potrjeni. Prav tako ni dokazano, da za vsemi grožnjami stoji ista skupina.
Letalski varnostni strokovnjaki opozarjajo, da lahko množične lažne prijave povzročijo resne posledice tudi brez dejansko nameščenih eksplozivnih naprav. Poleg zamud in odpovedi letov nastajajo stroški pregledov, preusmeritev in vojaških posredovanj, hkrati pa se med potniki širi negotovost.
Reuters navaja, da strokovnjaki med možnimi razlagami omenjajo tako posnemovalce in posameznike, ki želijo povzročiti motnje, kot tudi možnost bolj usklajenega delovanja. Za zdaj pa ni potrjenih ugotovitev, ki bi omogočale pripis odgovornosti določeni organizaciji ali državi.
Evropske oblasti so zaradi velikega števila dogodkov okrepile izmenjavo informacij o letalski varnosti. Preiskave se nadaljujejo, njihov cilj pa je ugotoviti izvor groženj in preprečiti nadaljnje motnje v zračnem prometu.
Lažna grožnja, a povsem resnična varnostna operacija
Četrtkov let Finnaira iz Helsinkov v Rim se je končal brez poškodb, brez najdene eksplozivne naprave in celo brez zamude pri prihodu. Za 151 ljudi na krovu je bilo potovanje navzven skoraj običajno, čeprav so jih del poti spremljala vojaška letala dveh držav.
Toda dogajanje je razkrilo, kako hitro lahko že ena grožnja sproži mednarodno vojaško in civilno varnostno operacijo. Od prvega vstopa v hrvaški zračni prostor do prestrezanja je minilo samo sedem minut, nato pa so za nadaljnjo varnost poleta poskrbele italijanske sile.
Največjo skrb zdaj povzroča dejstvo, da ni šlo za osamljen primer. Skoraj 30 letov, prizadetih v enem dnevu, predstavlja nenavaden obseg groženj, ki lahko resno obremenijo evropski letalski promet, tudi če se vsaka posamezna prijava izkaže za lažno.
Medtem ko preiskovalci ugotavljajo, kdo je sprožil val opozoril, četrtkova operacija nad Hrvaško ostaja eden najbolj nazornih primerov, kako lahko anonimno sporočilo o bombi v nekaj minutah pripelje do posredovanja vojaških lovcev in Natovega poveljstva.
Spletno uredništvo
