Zaposleni v Zavetišču Horjul opozarjajo, da že več let živijo v strahu pred moškim, ki jim je po njihovih navedbah grozil s smrtjo in orožjem. Čeprav je bil zaradi groženj že pogojno obsojen, se zastraševanje po navedbah zavetišča ni končalo. V četrtek zjutraj naj bi moški z avtomobilom znova zasledoval enega od zaposlenih, ki se mu je uspelo umakniti. Zavetišče od pristojnih institucij zahteva konkretno zaščito, medtem ko Društvo za zaščito živali Ljubljana opozarja še na širše težave slovenskih zavetišč, pomanjkanje sredstev in vse več zapuščenih živali.
V Zavetišču Horjul so v četrtek, 5. novembra, ponovno poklicali policijo. Razlog je bil nov incident z moškim, ki po njihovih navedbah že več let grozi zaposlenim in njihovim družinam. Tokrat naj bi z avtomobilom sledil oskrbniku zavetišča Juriju Juhantu in med vožnjo kričal, naj ga počaka. Zaposlenemu se je uspelo z vozilom umakniti in preprečiti neposredno srečanje, vendar je dogodek znova obudil strah, ki ga v zavetišču opisujejo kot del svojega vsakdana.
Po poročanju STA in Svet24 so policisti po prijavi posredovali, moškega pa zaradi kršitve oglobili. Toda v zavetišču opozarjajo, da posamezne intervencije niso odpravile nevarnosti, na katero opozarjajo že več let. Njihova zahteva je jasna: pristojni organi naj celotno dogajanje obravnavajo povezano, upoštevajo predhodne grožnje in sodno obsodbo ter sprejmejo ukrepe, ki bodo zaposlenim omogočili varno življenje in delo.
Vse se je začelo z odvzemom psa, o katerem zavetišče ni odločalo
Začetki spora segajo več let nazaj, ko je veterinarska inšpekcija moškemu odvzela psa in odredila njegovo namestitev v Zavetišče Horjul. V zavetišču poudarjajo, da niso bili pobudniki postopka, niso odločali o odvzemu živali in niso imeli pristojnosti, da bi odločitev inšpekcije spremenili. Njihova naloga je bila zagotoviti oskrbo živali v skladu z zakonodajo.
Kljub temu naj bi se jeza nekdanjega lastnika usmerila prav proti zaposlenim v zavetišču. Po njihovih navedbah se je moški začel nenapovedano pojavljati pred objektom, razgrajati in groziti. Dogajanje se je stopnjevalo do te mere, da so morali zaradi groženj s smrtjo in orožjem poskrbeti za dodatno varovanje.
O resnosti razmer so javno spregovorili že junija 2023. Svet24 je takrat poročal o moškem, ki se je pred ograjo zavetišča pojavil z orožjem. Primer je vzbudil veliko pozornosti, saj so se zaposleni znašli v položaju, ko so bili tarča groženj zaradi izvajanja nalog, ki jih je zavetišču naložil pristojni državni organ.
Zaradi strahu morali najeti zasebno varnostno službo
V zavetišču so pojasnili, da so morali zaradi ponavljajočih se groženj najeti zasebno varnostno službo. Stroške varovanja so po lastnih navedbah plačevali sami, čeprav so se v nevarnem položaju znašli pri opravljanju svoje dejavnosti. Opozarjajo, da je takšno stanje nevzdržno, saj zaposleni poleg zahtevnega dela z zapuščenimi živalmi nosijo še breme zagotavljanja lastne varnosti.
Grožnje po njihovih besedah niso omejene na delovni čas ali območje zavetišča. Četrtkovo zasledovanje zaposlenega med vožnjo je znova pokazalo, da se občutek ogroženosti prenaša tudi v njihovo zasebno življenje. Zaposleni opozarjajo, da imajo družine in otroke ter da zaradi ponavljajočih se incidentov živijo v stalni negotovosti.
Posebej zaskrbljujoče je, da so se dogodki po navedbah zavetišča nadaljevali tudi po sodnem postopku. Moškemu je bila zaradi groženj izrečena pogojna obsodba z določeno kaznijo desetih mesecev zapora in triletno preizkusno dobo. V zavetišču trdijo, da so tudi po obsodbi policiji prijavljali nove dogodke, vendar se njihov položaj ni bistveno izboljšal.
Pogojna obsodba groženj ni ustavila
Pogojna obsodba pomeni, da obsojencu ni treba prestati določene zaporne kazni, če v preizkusni dobi izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon oziroma sodišče. V primeru novih kršitev lahko nastopijo tudi pravne posledice, vendar je njihova presoja odvisna od okoliščin posameznega primera in pristojnih pravosodnih organov.
Prav zato v Zavetišču Horjul zahtevajo, da policija, državno tožilstvo in sodišča preverijo, kakšen pomen imajo nove prijave glede na že izrečeno pogojno obsodbo. Menijo, da ponavljajočih se dogodkov ni mogoče obravnavati ločeno od njihove zgodovine, saj bi se s tem lahko izgubila celotna slika večletnega zastraševanja.
Od pristojnih institucij pričakujejo takojšnjo oceno ogroženosti, konkretne zaščitne ukrepe in pojasnila, zakaj dosedanji postopki niso zagotovili, da bi lahko zaposleni varno opravljali svoje delo. Njihov poziv ni usmerjen zgolj v kaznovanje posameznih kršitev, temveč predvsem v preprečevanje novih nevarnih dogodkov.
Policija zagotavlja, da se odzove na vsako prijavo
Policijska uprava Ljubljana je za medije potrdila, da so bili obveščeni o kršitvi javnega reda na območju Horjula. Pojasnili so, da policisti zbirajo obvestila in bodo glede na ugotovljene okoliščine izvedli ustrezne ukrepe. Ob tem so poudarili, da se na prijave odzivajo in jih obravnavajo v okviru svojih pristojnosti.
Policija posameznikom, ki se počutijo ogrožene, svetuje, naj prijavijo vsak nov dogodek. Takšne prijave so pomembne za dokumentiranje ravnanj, zbiranje dokazov in morebitno nadaljnje ukrepanje. Vendar zaposleni v Zavetišču Horjul opozarjajo, da so številne prijave že podali in da kljub temu še vedno živijo v strahu.
Primer tako odpira širše vprašanje učinkovitosti zaščite ljudi, ki so izpostavljeni ponavljajočemu se ustrahovanju. Policijska intervencija lahko obravnava posamezen dogodek, vendar je za dolgoročno varnost pomembno tudi sodelovanje različnih pristojnih institucij in celovita presoja tveganja.
Zavetišča opozarjajo, da so razmere vse težje
Na dogajanje v Horjulu se je odzvalo tudi Društvo za zaščito živali Ljubljana, ki opozarja, da težave niso omejene na eno zavetišče. Po njihovih navedbah so številna slovenska zavetišča na robu zmogljivosti, zaposleni se soočajo z velikimi obremenitvami, zapuščene živali pa zaradi pomanjkljivosti v sistemu oskrbe vse pogosteje ostajajo brez pravočasne pomoči.
V društvu menijo, da odgovornosti za takšne razmere ni mogoče pripisovati zavetiščem, saj ta opravljajo naloge, ki jih določa zakonodaja, pogosto pa se soočajo s pomanjkanjem prostora, kadra in finančnih sredstev. Opozarjajo predvsem na odgovornost države za ustrezno sistemsko ureditev ter občin, ki morajo zagotavljati oskrbo zapuščenih živali na svojem območju.
Ob tem poudarjajo, da preobremenjenost zavetišč ne vpliva samo na zaposlene, temveč predvsem na živali. Kadar so zmogljivosti zapolnjene in finančna sredstva omejena, postaja zagotavljanje ustrezne oskrbe vse zahtevnejše. Društvo zato poziva k rešitvam, ki bi zmanjšale število zapuščenih živali in zavetiščem omogočile stabilnejše delovanje.
Po milijonskih izdatkih za čipiranje mačk zdaj predlog za spremembo pravil
Dodatno nezadovoljstvo med zaščitniki živali povzroča napovedana sprememba pravil o obveznem označevanju mačk z mikročipi. Po dosedanji ureditvi bi moralo obvezno čipiranje lastniških mačk začeti veljati 1. januarja 2027, vendar je bil predstavljen predlog, po katerem bi bila obveznost omejena predvsem na primere prodaje, oddaje ali podaritve mačke.
Kot je oktobra poročal Dnevnik, je država za spodbujanje označevanja mačk že namenila precejšnja sredstva. Do konca avgusta 2026 je bilo za označitev in registracijo 92.096 mačk porabljenih 2.421.636 evrov. Načrtovana sprememba je zato sprožila pomisleke tudi zaradi že izvedenega financiranja in pričakovanih učinkov registracije živali.
V Društvu za zaščito živali Ljubljana opozarjajo, da je označevanje mačk pomemben ukrep za ugotavljanje lastništva, preprečevanje zapuščanja in zmanjševanje števila živali brez skrbnikov. Po njihovem mnenju bi opustitev splošne obveznosti pomenila korak nazaj prav v času, ko zavetišča opozarjajo na preobremenjenost.
Čipiranje samo po sebi sicer ne prepreči vsakega primera zapustitve živali, omogoča pa lažje ugotavljanje njenega lastnika in vračanje izgubljenih živali domov. Prav zato zaščitniki živali vztrajajo, da bi morala država obstoječi sistem nadgrajevati, ne pa zmanjševati njegovega obsega.
Kdo bo zaščitil ljudi, ki skrbijo za zapuščene živali?
Primer Zavetišča Horjul razkriva dve povezani težavi. Prva je varnost zaposlenih, ki so zaradi izvajanja zakonsko določenih nalog lahko izpostavljeni grožnjam in pritiskom posameznikov. Druga je širša organizacija oskrbe zapuščenih živali, pri kateri zavetišča opozarjajo na pomanjkanje zmogljivosti, sredstev in učinkovite sistemske podpore.
Zaposleni v Horjulu so se po lastnih navedbah več let obračali na pristojne institucije, prijavljali grožnje in celo sami financirali dodatno varovanje. Kljub že izrečeni pogojni obsodbi so v četrtek znova doživeli incident, zaradi katerega so morali poklicati policijo.
Odgovor na njihove zahteve bo pomemben tudi za druga zavetišča. Ljudje, ki po odločitvah pristojnih organov prevzemajo in oskrbujejo odvzete živali, morajo imeti možnost svoje delo opravljati varno. Če morajo za zaščito pred grožnjami sami najemati varnostnike, se upravičeno odpira vprašanje, ali obstoječi sistem zagotavlja zadostno zaščito tistim, ki izvajajo njegove naloge.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
